Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
Research data

Options:
  Reset

Query: "fulltext" AND "organization" (Zveza gozdarskih društev Slovenije) .

1 - 10 / 216
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
2.
3.
V spomin na Janka Žigona 1932-2019
Ljubo Čibej, 2019

Keywords: biografija
DiRROS - Published: 08.08.2019; Views: 99; Downloads: 0
.pdf Fulltext (66,20 KB)

4.
Gozdarski slovar za lastnike gozdov % mali slovarski priročnik za veliko lastnikov gozdov
Vasja Leban, 2019

Keywords: slovarji, gozdarstvo
DiRROS - Published: 08.08.2019; Views: 100; Downloads: 6
.pdf Fulltext (84,63 KB)

5.
Fotografski natečaj
Kristjan Jarni, Robert Brus, 2019

Keywords: fotografski natečaji, razpis, gozdarstvo
DiRROS - Published: 08.08.2019; Views: 87; Downloads: 0
.pdf Fulltext (193,82 KB)

6.
7.
Zaključek projekta FORESDA
Jožica Gričar, Polona Hafner, 2019

Keywords: gozdarstvo, projektno delo, bioekonomija, FORESDA
DiRROS - Published: 08.08.2019; Views: 90; Downloads: 7
.pdf Fulltext (123,01 KB)

8.
9.
Ohranjanje in trajnostna raba ekosistemskih storitev na kraških območjih
Aleksander Golob, 2019

Abstract: V prispevku so opisane glavne značilnosti kraških območij, ki so bile v projektu Interreg ECO KARST spoznane kot najpomembnejše za trajnostni razvoj na lokalni ravni. Poleg storitev, ki jih opravljajo kraški ekosistemi pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, blaženju naravnih tveganj, oskrbi s pitno vodo, kmetijskimi in gozdnimi proizvodi ter omogočanju razvoja trajnostnega turizma, so obravnavani tudi programi za izobraževanje in ozaveščanje na področju okolja in naravi prijaznega podjetništva ter pristopi za izboljšanje upravljanja na zavarovanih kraških območjih. Za doseganje optimalnih učinkov vsakega od naštetih ključnih strateških področij trajnostnega razvoja so opisane smernice za potrebno ravnanje ključnih deležnikov na lokalni in nacionalni ravni. Navedene so tudi aktivnosti nadaljnjega sodelovanja petnajstih partnerjev projekta iz devetih držav, ki so potrebne za doseganje trajnosti rezultatov projekta.
Keywords: kraška območja, ekosistemske storitve, strategija za trajnostni razvoj, biotska raznovrstnost, zavarovana območja, naravi prijazno podjetništvo, Interreg
DiRROS - Published: 08.08.2019; Views: 86; Downloads: 7
.pdf Fulltext (1,01 MB)

10.
Analiza uspešnosti vzpostavitve nadomestnega habitata Črni log - Hotiška gmajna s poudarkom na rastni uspešnosti sadik
Samar Al Sayegh-Petkovšek, 2019

Abstract: Analizirali smo vzpostavitev nadomestnega habitata Črni log - Hotiška gmajna, ki je bil osnovan jeseni 2010 s sajenjem predvsem dveletnih sadik drevesnih in grmovnih vrst kot omilitveni ukrep zaradi izgube gozdnih površin v Črnem logu ob izgradnji avtocestnega odseka Beltinci-Lendava. V obdobju od 2011 do 2017 smo določili deleže preživetja, izdelali ocene vitalnosti in določili višinski ter debelinski prirastek za 566 sadik sedmih drevesnih vrst (črna jelša, dob, gorski javor, divja češnja, maklen, čremsa in poljski brest), rastočih na 26 raziskovalnih ploskvah. Sajenje je bilo praviloma uspešno pri vseh analiziranih vrstah, z izjemo divje češnje, kljub nekoliko večjem izpadu v drugem rastnem obdobju (dob, črna jelša, čremsa) oziroma še tri leta po sajenju (dob). Domnevamo, da je na zmanjšano preživetje sadik v letu 2012 vplivala suša v obdobju od oktobra 2011 do februarja 2012. Hkrati so v aprilu 2012 poročali o spomladanski pozebi, za katero je zlasti občutljiv dob, katerega povprečni delež preživetja se je povečal na okoli 70 % šele v letu 2015 in se nato ni več bistveno spremenil. Na podlagi opaženih poškodb divje češnje, čremse in maklena že v letu 2011 ter gorskega javorja in poljskega bresta v letu 2012 sklepamo, da je tudi objedanje divjadi vplivalo na manjši delež preživetja, vendar manj kot neugodne vremenske razmere. V tretjem letu (2013) po vzpostavitvi nadomestnega habitata sta bila povprečni višinski in povprečni debelinski prirastek na koreninskem vratu za vse drevesne vrste, z izjemo divje češnje, pozitivna in bistveno večja od prejšnjega rastnega obdobja (april 2011 - april 2012). Upoštevaje deleže preživetja, višinsko in debelinsko priraščanje ter delež vitalnih sadik je najuspešnejša drevesna vrsta črna jelša, kar je pogoj za oblikovanje načrtovanega jelševega sestoja. Med vsemi opazovanimi vrstami pa je najmanj uspešna divja češnja. Delež preživetja sadik je bil namreč vseskozi manjši od zahtevanih 70 %, zato smo ocenili, da sajenje divje češnje na izbranih raziskovalnih ploskvah ni bilo uspešno. Na podlagi ugotovitev so jo že v jeseni 2013 ponovno sadili, vendar zunaj raziskovalnih ploskev in zato slednje ne vpliva na predstavljene rezultate. Lahko zaključimo, da se med Hotiško gmajno in Črnim logom uspešno vzpostavlja gozdni habitat, ki nadomešča prejšnje njivske površine in da bo lahko nadomestil oziroma omilil škodo zaradi izgube gozdnih površin v Črnem logu ob izgradnji avtoceste A5 na odseku Beltinci-Lendava. Pričakujemo, da bo nastali gozdni sestoj v naslednjih letih omogočil gnezdenje srednjega detla in belovratnega muharja, ki sta zaradi gradnje avtoceste izgubila del svojega habitata.
Keywords: nadomestni habitat, Črni log - Hotiška gmajna, Alnus glutinosa (L.) Gartn., Quercus robur L., Acer pseudoplatanus L., Acer campestre L., Prunus avium L., Prunus padus L., Ulmus minor Mill., sadike
DiRROS - Published: 08.08.2019; Views: 76; Downloads: 5
.pdf Fulltext (633,15 KB)

Search done in 0 sec.
Back to top