741. Verukozni karcinomStephan Hodl, 1999, pregledni znanstveni članek Povzetek: Verukozni karcinom je redka oblika kožnega raka. Gre za nizko maligno obolenje, ki se pojavlja na koži, na sluznici ustne votline in v genitoanalnempodročju. Bolezen je kronična in kasno metastazira v regionalne bezgavke. Diferencialno diagnostično moramo upoštevati kronične piodermije, plantarne bradavice, keratoakantom in amelanotični maligni melanom. Pravočasno, najbolje kirurško zdravljenje pomeni bolnikovo popolno ozdravitev.
Objavljeno v DiRROS: 28.11.2023; Ogledov: 179; Prenosov: 47
 Celotno besedilo (158,46 KB) |
742. Ploščatocelični karcinom ustne votline in ustnicAndrej Kansky, Borut Sotošek, 1999, pregledni znanstveni članek Povzetek: Rak ustne votline predstavlja približno 6% rakavih obolenj in okoli 30% vseh tumorjev glave in vratu. Pomembni etiološki dejavniki so uporaba tobaka, uživanje alkoholnih pijačin slaba ustna higijena. Tveganje za nastanek boleznije odvisno od trajanja in intenzitete škodljivih dražljajev. Prognoza je odvisna od ocene kliničnega štadija in histoloških značilnosti tumorja in regionalnih bezgavk. Na izbiro zdravljenja vplivajo različni dejavniki, v poštev pa pride kirurško zdravljenje, radioterapija in kombinacija kirurškega zdravljenja in radioterapije. Rak ustnic je najpogostejši tumor v zgornjem aerodigestivnem traktu. Največkrat se pojavi na spodnji ustnici pri moškem. Glavni etiološki dejavnik je izpostavljenost sončni svetlobi in kajenje. Prognoza je na splošno boljša kot pri ostalih karcinomih ustne votline. Kirurgija je glavni način zdravljenja.
Objavljeno v DiRROS: 28.11.2023; Ogledov: 204; Prenosov: 54
Celotno besedilo (381,57 KB) |
743. Bazalnocelični karcinomBlanka Zagoričnik, 1999, pregledni znanstveni članek Povzetek: Bazalnocelični karcinom (bazaliom) je najpogostejši tumor kože. Pojavi se predvsem na soncu izpostavlljeni koži, običajno po 50. letu starosti. Raste lokalno invazivno in destruktivno, metastaze bazalioma pa so izjemna redkost. Glede na klinično sliko ločimo več oblik bazalno celičnega karcinoma. Zaradi izjemne pestrosti klinične slike moramo v diferencialni diagnozi pomisliti na številne druge kožne tumorje.
Objavljeno v DiRROS: 28.11.2023; Ogledov: 212; Prenosov: 58
Celotno besedilo (204,04 KB) |
744. Kirurško zdravljenje malignih epitelijskih tumorjev kožeUroš Ahčan, Zoran M. Arnež, 1999, pregledni znanstveni članek Povzetek: Kožni tumorji spadajo med najpogostejše novotvorbe pri človeku. Delimo jih v tri skupine: benigni, predmaligni in maligni kožni tumorji. Zlasti na obrazu starejših ljudi se pojavijo značilne kožne spremembe, ki so posledica kronološke starosti bolnika in škodljivih zunanjih dejavnikov, zlasti solarno-klimatskih učinkov. Med malignimi tumorji sta najpomembnejša bazalno in spinalno celični karcinom, ki nezdravljena povzročata hudo lokalno uničenjetkiva. Hitra in pravilna diagnoza ter čimprejšnja kirurška odstranitevs histološko preiskavo omogoča učnkovito zdravljenje z dobrim estetskim rezultatom. Rano po eksciziji tumorja neposredno zašijemo s posameznimi ali tekočim intradermalnim šivom. Majhne kožne vrzeli pokrijemo s prostimi presadki kože različne debeline ali lokalnimi transpozicijskimi in rotacijskimi naključnimi kožnimi režnji. Pri velikih tkivnih vrzelih pa je potrebna rekonstrukcija z vezanimi režnji ali prostim prenosom tkiv.
Objavljeno v DiRROS: 28.11.2023; Ogledov: 208; Prenosov: 51
Celotno besedilo (327,20 KB) |
745. Klinične in histološke značilnosti ploščatoceličnega karcinoma kožePeter H. Soyer, Borut Žgavec, Bojan Popovič, 1999, pregledni znanstveni članek Povzetek: Ploščatocelični karcinom je druga najpogostejša maligna novotvorba kože. Najpomembnejši etiološki dejavnik je kronična izpostavljenost UV žarkom. Klinična slika je zelo raznovrstna, kar povzroča težave pri ločevanju teh tumorjev od drugih bolezni, predvsem pa bazalioma. Dokončno diagnozo postavimos histološko, v dvomljivih primerih pa uporabimo še imunohistokemičnopreiskavo.
Objavljeno v DiRROS: 28.11.2023; Ogledov: 243; Prenosov: 63
Celotno besedilo (276,27 KB) |
746. FotokarcinogenezaAleksej Kansky, 1999, pregledni znanstveni članek Povzetek: Fotokarcinogeneza je zapleten in kompleksen proces. Epidemiološke študije in poskusi na živalih kažejo, da je najpomembnejši činitelj ultravijolična (UV) svetloba z valovno dolžino med 320 in 280 nm. UV žarki lahko okvarjajo neposredno molekule deoksiribonukleinske kisline (DNK) v jedrih celic, pomembnejša pa je aktivacija različnih molekul, ki prehajajo v ekscitirano stanje ter se nato spojijo z DNK v fotoadukte. Ekscitirano stanje traja le delce sekunde, ko preneha, se sproščajo različne oblike energije, pri čemer prihaja do okvare celic in njihovih organel, kakor tudi do nastanka različnih škodljivih spojin kot so npr. peroksidi. Za nastanek kožnih karcinomov so pomembni še nekateri drugi procesi: moteno delovanje reparacijskih encimov, imunosupresijski učinek UV svetlobe na limfocite T, akkor tudi aktivnost onkogenov in antionkogenov. Pri vseh naštetih procesih sodeluje tudi dednost, saj vpliva med drugim na občutlivost kože za svetlobo, na reparacijske encime,na občutljivost limfocitov na svetlobo ter na delovanje onkogenov.
Objavljeno v DiRROS: 28.11.2023; Ogledov: 137; Prenosov: 54
Celotno besedilo (410,62 KB) |
747. Ocena rezultatov vakcinacije z dendritičnimi celicami pri zdravljenju raka priljudehFrank O. Nestle, 1999, pregledni znanstveni članek Povzetek: Melanom je imunogeni tumor z znanimi tumorskimi antigeni. Pomemben terapevtskicilj je indukcija specifičnih T limpocitov (CTL) proti melanomu. Dendritične celice (DC) so se v večjih mišjih modelih pokazale kot primerne zaindukcjo specifičnih CTL proti melanomu. Razpravljali bomo o trenutnih rezultatih pri uporabi DC za zdravljenje raka pri ljudeh, kot je pridobivanje in uporaba humanih DC, uporaba nadomestnih helperskih antigenov, različnih metodah za odkrivanje za antigen specifičnih imunskih odzivov. Predstavili bomo tudi nekaj naših kliničnih ugotovitev, ki obravnavajo vakcinacijo bolnikov z melanomom v IV stadiju in razpravljli o vzrokih za neodzivnost na zdravljenje.
Objavljeno v DiRROS: 28.11.2023; Ogledov: 167; Prenosov: 47
Celotno besedilo (288,96 KB) |
748. Adjuvantno zdravljenje malignega melanomaZvonimir Rudolf, 1999, pregledni znanstveni članek Povzetek: Zaradi naraščajoče incidence malignega melanoma potekajo številne raziskave o pomenu dodatnega zdravljenja po odstranitvi primarnega tumorja, ker je zdravljenje napredovale bolezni žal še vedno neučinkovito. Največ raziskav v zadnjih letih je na področju uporabe interferona-alfa. Rezultati nekaterih raziskav skupin bolnikov z visokim tveganjem so ohrabrujoči. Čeprav poteka veliko randomiziranih multicentričih raziskav standardni odmerek in optimalna shema zdravljenja še nista ugotovljeni. Predstavljeni so tudi nekateri novi pristopi, predvsem na področju tumorskih vakcin.
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2023; Ogledov: 159; Prenosov: 48
Celotno besedilo (304,17 KB) |
749. Varovalna bezgavka pri malignem melanomuMarko Snoj, 1999, pregledni znanstveni članek Povzetek: Odstranitev varovalne bezgavke (sentinel node) pri bolnikih z malignim melanomom je novejši diagnostični postopek, pri katerem na osnovi ene same odstranjene bezgavke sklepamo o prizadetosti drugih v istem bezgavčnem bazenu.Postopek omogoča zmanjševanje iatrogene morbiditete. Opisana sta postopek in tehnika. Odstranitev varovalne bezgavke bi lahko bila danes standardna metoda pri melanomih, debeljših od 1 mm.
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2023; Ogledov: 146; Prenosov: 38
Celotno besedilo (314,72 KB) |
750. Kirurško zdravljenje malignega melanomaFranc Planinšek, Zoran M. Arnež, 1999, pregledni znanstveni članek Povzetek: Incidenca in umrljivost zaradi malignega melanoma (MM) rasteta v svetu in pri nas. Kljub temu je prognoza bolezni danes boljša zaradi zgodnejšega odkrivanjaMM. MM je v zgodnjem kliničnem obdobju ozdravljiv s preprostim kirurškim izrezom sumljivo spremenjenega tkiva z varnostnim robom. Primerjava debeline tumorja in uspešnosti lokalnega nadzora bolezni ob izrezih različno širokega varnostnega pasu je zožila varnostni pas iz prejšnjih 5 in več cm ("široka ali razširjena ekscizija") na 1 do 2 cm. Zato lahko danes pri večini bolnikov z malignim melanomom zapremo nastalo tkivno vrzel po odstranitvi tumorja zgolj z neposrednim šivom rane, le redko pa s prostimi kožnimi presadki in lokalnimi, oddaljenimi ali prostimi režnji. Izbirna (elektivna) odstranitev področnih bezgavk ni smiselna. Za terapevtsko odstranitev področnih bezgavk se odločimo pri pozitivni varovalni bezgavki oz. pri na otippovečanih regionalnih bezgavkah brez znakov sistemskega razsoja. Osamljene(solitarne) oddaljene zasevke odstranimo izjemoma in le v tistih primerih, ko postanejo simptomatski. (npr.zvišan intrakranialni tlak, mehanskaovira v prehodnosti cevastih organov, motnje dihanja, pojav zlatenice).
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2023; Ogledov: 184; Prenosov: 61
Celotno besedilo (289,51 KB) |
