741. Stanje na področju presejanja raka dojk in vzpostavitev organiziranega programa v SlovenijiIrena Kirar-Fazarinc, Maja Primic-Žakelj, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. Epidemiološki podatki kažejo, da preventivne aktivnosti za zgodnje odkrivanje raka dojk v Sloveniji niso učinkovite, saj se umrljivost za rakom dojk ne zmanjšuje. Učinek presejanja, ki je za posameznico takoj očiten, se v zdravju populacije pokaže šele, če je pregledan zadosten delež ciljne populacije žensk, zato je potrebno zajeti v program presejanja vsaj 70 ` deležcilne populacije. Z večanjem deleža bolezni, odkrite na začetni stopnji razvoja se bo povečala možnost ozdravitve, s tem pa se bodo zmanjšali stroški zaradi pozno odkritih primerov rakave bolezni in zaradi prezgodnje smrti. Zakljuc7ci. Obvezno je začetno in dodatno izobraževanje vseh, ki sodelujejo v procesu presejanja raka dojk ter vzpostavitev mehanizmov za zagotavljanje in nadziranje kakovosti. V organiziranih presejalnih programih so potrebna za vsepostopke stroga merila kakovosti.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 184; Prenosov: 68
 Celotno besedilo (223,38 KB) |
742. Presejanje za odkrivanje raka dojkKristijana Hertl, Miljeva Rener, Tomaž Vargazon, Maksimiljan Kadivec, Maja Podkrajšek, Maja Marolt-Mušič, Simona Jereb, Miha Čavlek, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. Rak dojk (RD) je zaradi visoke incidence v razvitem svetu in v Sloveniji velik zdravstveni in ekonomski problem. Redno mamografsko pregledovanje asimptomatskih žensk (presejanje oz. screening), starih 50-69 let dolgoročno zmanjša umrljivost za RD, ker odkrije raka v zgodnejši fazi. V Sloveniji presejanje ni organizirano tako kot v nekaterih evropskih državah, ampak je oportunistično, ko ženske preventivno prihajajo v centre za bolezni dojk (CBD) na pregled po priporočilu zdravnika ali po lastni želji. Za kakovost delovanja centri nimajo enotnih državnih smernic in nad njihovim delovanjem ni nadzora. Zaključki. Uspešnost presejanja je odvisna od izbora skupine primerne starosti, udeležbe, intervala med posameznimi krogi presejanja, števila projekcij, dvojnega odčitovanja, kontrole kakovosti ter rednega beleženja in analize doseženih rezultatov. Glavne pomanjkljivosti presejanja so napačno pozitivni in napačno negativni izvidi, izpostavljenost ionizirajočem sevanju ter prediagnosticiranost.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 196; Prenosov: 63
Celotno besedilo (639,35 KB) |
743. Epidemiologija raka dojk v svetu in v SlovenijiMaja Primic-Žakelj, Vesna Zadnik, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Izhodišča. Rak dojk je v Sloveniji napogostejši rak pri ženskah. Leta 2001 je za njim zbolelo 964 žensk (94,7/100.000), pričakujemo pa, da se bo v prihodnjih desetih letih incidenca še večala. Delež rakov, odkritih v omejenemstadiju, se počasi povečuje; leta 2001 je bilo takih manj kot 50% vsehprimerov. Čeprav se je preživetje bolnic izboljšalo (72% petletno relativno preživetje bolnic z rakom, odkritim v letih 1993-97), ostaja rak dojk pri ženskah na prvem mestu med vzroki smrti zaradi raka. Med dokazane nevarnostne dejavnike sodijo poleg spola in starosti še poprejšnji rak dojk, nekatere benigne bolezni dojk, družinska obremenitev, ionizirajoče sevanje, nekateri reproduktivni dejavniki in debelost. Za številne druge pa še ni dokončnega soglasja glede vprašanja, ali so povezave, ki so jih našli v nekaterih epidemioloških raziskavah, res vzročne. V primarni preventivi zaenkrat ni posebnih priporočil, so le splošna: vzdrževanje normalne telesne teže, pravilna prehrana, telesna dejavnost in zmernost pri pitju alkoholnih pijač. Ocenjujejo, da presejanje, redno marnografsko pregledovanje žensk po 50. letu starosti, zmanjša umrljivost za rakom dojk med pregledanimi za okrog 30%. Zaključki. Problem raka dojk je mogoče reševati celostno, s primarno preventivo, zgodnjim odkrivanjem in dostopnostjo do učinkovitega zdravljenja, predvsem pa z vlaganjem sredstev tja, kjer je razmerje med stroški in koristjonajugodnejše.
Objavljeno v DiRROS: 01.12.2023; Ogledov: 177; Prenosov: 55
Celotno besedilo (361,42 KB) |
744. |
745. |
746. Stereotaktična biopsija - cytoguideGregor Novak, Tomaž Vargazon, Beti Jokan, 2001, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Rak dojke je v Sloveniji najpogostejši rak pri ženskah. Mamografija je pomembna pri zgodnjem odkrivanju raka v dojkah. Z mamografijo lahko odkrijemo rak dojke v zgodnjem ali celo preinvazivnem stadiju. Najzaneslivejša metoda, skatero pojasnimo naravo patološkega procesa, je odvzem tkiva in mikroskopska preiskava. Netipljive lezije, ki so vidne na mamografskih posnetkih, so dostopne stereotaktični biopsiji. Lego tumorja in mesto punkcije nam izračuna računalnik. Natančna in hitra markacija tumorja je odvisna od znanja in izkušenj inženirja radiologije: Na osnovi rezultatov citološke in (ali) histološke punkcije se operater in radiolog odločita za odstranitev tumorja. Radiolog markira tumor z žico, barvilom ali radioaktivnim izotopom.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 228; Prenosov: 56
Celotno besedilo (901,13 KB) |
747. Ciljana kompresija in povečavaPatricija Špeh, Andreja Kokot, Brigita Hudales, 2001, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Ciljano kompresijo in povečavo uporabljamo, kadar želimo razjasniti sumljive nepravilnosti, ki so vidne na osnovnih mamogramih. Ciljana kompresija nam omogoči razmik tkiva, medtem ko povečavo največkrat uporabljamo za boljši prikaz mikrokalcinacij. Včasih pa obe kombiniramo.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 210; Prenosov: 57
Celotno besedilo (516,10 KB) |
748. Dodatne projekcije (cleveage, tangencialna projekcija, slikanje vsadkov, moška dojka)Andreja Kokot, Brigita Hudales, Patricija Špeh, 2001, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: V prispevku so opisana specialna slikanja, ki jih uporabljamo pri mamografijah. Mednje sodijo: cleavage, tangencialna projekcija, slikanje vsadkov in moške dojke. Z natančno tehnično izvedbo teh preiskav marsikdaj lahko rešimo nadaljno diagnostiko in operativno obdelavo.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 258; Prenosov: 67
Celotno besedilo (824,11 KB) |
749. ML, LM, XCC, rolled-on projekcijeBrigita Hudales, Andreja Kokot, Patricija Špeh, 2001, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: V poglavju opisujem dodatne projekcije za slikanje dojke, med katere spadajo naslednje projekcije: - stranska mediolateralna projekcija ML - stranska lateromedialna projekcija LM - pretirano medialna projekcija XCCM - pretirano lateralna projekcija XCCL - rolled-on ali zavrtena projekcija V praksi med opisanimi projekcijami največkrat izvajamo ML projekcijo, sledita obe XCC projekciji. Pred izvajanjem projekcije vedno pripravimo kaseto ustreznega formata (18x24 ali 24x30), namestimo rentgensko cev v ustrezen položaj in izberemo ustrezno ekspozicijo. Dojko poskušamo vedno dobro komprimirati. Pri projekcijah sta posebej pomembna natančnost in seveda tudi sodelovanje pacientke, kajti le obojestranski trud da rezultat- kakovosten in diagnostičnouporaben rentgenogram; to pa je zelo pomembno za zgodnje odkrivanje sprememb na dojkah.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 211; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,02 MB) |
750. Različne stiske ob mamografijiMarija Vegelj-Pirc, 2001, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: V članku so opisani psihološki vidiki mamografije, pri čemer ne gre zgolj za izdelavo rentgenske slike, temveč za srečanje z žensko v stiski, ki potrebuje varnost, zaupanje in vzpodbudo. Za razumevanje in prepoznavanje doživljanja žensk so poleg teoretične razlage prikazani tudi nekateri klinični primeri. V postopku mamografiranja je poudarjen celostni pristop, za kar je potrebno znati prepoznavati in razreševati tudi lastno doživljanje in lastne stiske.
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2023; Ogledov: 240; Prenosov: 56
Celotno besedilo (368,79 KB) |
