4561. Novosti v sistemskem zdravljenju bazalnoceličnega karcinomaJanja Ocvirk, 2015, original scientific article Abstract: Večino primarnih bazalnoceličnih karcinomov (BCK) zdravimo kirurško ali pri površinskih lezijah z nekirurškimi metodami. Tveganje za ponovitev povečujejo velikost tumorja, slabo definiranimi robovi lezije, agresiven histološki podtip in prejšnja ponovitev. V nekaterih primerih lahko tumor uniči okoljna tkiva (mišice, kosti, hrustanec itd.), zaradi dolgotrajne odsotnosti zdravljenja ali agresivnosti tumorja (lokalno napredovala oblika BCK – lnBCK). V izjemno redkih primerih BCK napreduje v oddaljena tkiva (metastatski BCK – mBCK). Pri večkratnih lokalnih ponovitvah ali pri invaziji okoljnih/oddaljenih struktur (lnBCK/mBCK), kjer kirurgija in/ali obsevanje nista primerni, je pomemben multidisciplinarni pristop pri obravnavi bolnika. Nenormalna aktivacija signalne poti Hedgehog je odgovorna za nastanek bolezni pri 90 % BCK. S selektivno vezavo na transmembranski protein SMO (Smoothened Transmembrane Protein) učinkovina vismodegib selektivno zavira nenormalno aktivirano signalno pot. V klinični raziskavi faze II, ERIVANCE BCC, so poročali o učinkovitosti ter varnosti vismodegiba pri bolnikih z lnBCK in mBCK. Primarni cilj raziskave je bil objektivni delež odziva (popolni in delni), kot ga je ocenila neodvisna ustanova za pregled. Rezultati raziskave so pokazali, da je bil objektivni odgovor dosežen pri 33,3 % bolnikov z mBCK in 47,6 % bolnikov z lnBCK. Kontrola bolezni (objektivni odgovor + stabilna bolezen) je bila potrjena pri 94 % bolnikov z mBCK in 83 % bolnikov z lnBCK. Po 24 tednih zdravljenja 54 % bolnikov z lnBCK ni imelo histopatoloških znakov bazalnoceličnega karcinoma. Po zadnjih podatkih je bila mediana trajanja objektivnega odgovora 14,8 meseca pri mBCK in 26,2 meseca pri lnBCK. Vzpodbudni rezultati zdravljenja z vismodegibom v raziskavi faze II kažejo na bistveno zmanjšanje velikosti multiplih lezij in števila novonastalih lezij pri bolnikih z Gorlinovim sindromom. Najbolj pogosti neželeni učinki so bili mišični krči, spremembe okusa, izguba las in utrujenost.
Keywords: bazalnocelični karcinom, sistemsko zdravljenje, vismodegib, kožni rak
Published in DiRROS: 19.03.2018; Views: 3531; Downloads: 940
 Full text (1,43 MB) |
4562. Pomen hipoksije pri obsevanjuPeter Korošec, Mitja Anžič, Monika Češnjevar, Gaber Plavc, Irena Oblak, 2015, original scientific article Abstract: Uspešnost zdravljenja z radioterapijo (RT) je odvisna od številnih dejavnikov, med katerimi je tudi oksigenacija tumorskih celic. Tumorske celice, ki so dobro preskrbljene s kisikom, so namreč na obsevanje tudi do 3-krat bolj občutljive kot hipoksične tumorske celice. Poleg tega deluje hipoksija v tumorjih kot selekcijski pritisk, zaradi katerega preživijo le bolj maligne celice, z manjšim apoptotskim potencialom. V prisotnosti hipoksije se povečata genomska nestabilnost in metastatski potencial tumorskih celic, zveča pa se tudi odpornost celic na kemoterapijo, kar vse vpliva na uspešnost zdravljenja z RT. Hipoksija je posledica neskladja med celičnim dihanjem, koncentracijo kisika v krvi in perfuzijo tumorja, pri čemer so najpogostejši patogenetski mehanizmi neustrezna ožiljenost, motena difuzija kisika ter anemija, ki je lahko posledica rakave bolezni ali zdravljenja. Z uporabo invazivnih in novejših neinvazivnih diagnostičnih metod lahko ocenimo delež hipoksičnih celic v tumorju in temu prilagodimo terapevtski pristop. Boljši učinek obsevanja slabše oksigeniranih tumorjev lahko dosežemo z uporabo radiosenzibilizatorjev, z izboljšanjem tumorske oksigenacije, s selektivnim uničenjem hipoksičnih celic s citotoksini ter z obsevanjem hipoksičnih predelov z višjimi obsevalnimi odmerki ob pomoči radioprotektorjev in z uporabo sodobnih obsevalnih tehnik.
Keywords: hipoksija, oksigenacija tumorskih celic, radioterapija, obsevanje
Published in DiRROS: 19.03.2018; Views: 3802; Downloads: 948
Full text (2,66 MB)
This document is also a collection of 1 document! |
4563. Smernice za zdravljenje bolnikov z rakom požiralnika in ezofagogastričnega stika (EGS)Franc Anderluh, Jasna But-Hadžić, Anton Crnjac, Goran Gačevski, Zvezdana Hlebanja, Ana Jeromen, Irena Oblak, Janja Ocvirk, Martina Reberšek, Mihael Sok, Matevž Srpčič, Ajra Šečerov Ermenc, Borut Štabuc, Vaneja Velenik, Neva Volk, 2016, professional article Keywords: rak požiralnika, rak ezofagogastričnega stika, zdravljenje, smernice
Published in DiRROS: 16.03.2018; Views: 4064; Downloads: 934
Full text (531,57 KB) |
4564. Povzetek smernic za obravnavo bolnic z rakom jajčnikov, jajcevodov in s primarnim peritonealnim seroznim rakomHelena Barbara Zobec Logar, Špela Smrkolj, Erik Škof, Sonja Bebar, 2016, professional article Abstract: Smernice za obravnavo bolnic z rakom jajčnikov, jajcevodov in s primarnim peritonealnim seroznim rakom so izšle v samostojni obliki prvič po letu 2002. Tistega daljnega leta so bile smernice za vse ginekološke rake še združene v eni knji- žici, dandanes pa nova dejstva in spoznanja ter razvoj novih zdravil terjajo bolj poglobljen pristop k obravnavi teh bolnic. Avtorji smo še posebej veseli dejstva, da so prve samostojne smernice izšle ob 1. Ginekološki šoli z naslovom Rak jajčnikov, 13. novembra 2015, nekoliko dopolnjena 2. izdaja smernic pa je izšla ob ponovitvi šole 18. marca 2016. Namenoma smo iz teh smernic izpustili redke vrste raka jajčnikov (kot na primer germinalni in stromalni rak), saj sta klinična pot in potek bolezni pri teh oblikah drugačni. Smernice so na voljo v dveh knjižnih izdajah, v velikem formatu in žepni obliki, v spletni obliki pa so dostopne na spletni strani Onkološkega inštituta, kjer se bodo tudi sproti posodabljale. Slovenskih smernic nismo želeli le povzeti po vzoru tujih, temveč smo v njih vnesli tudi naše izkušnje z zdravljenjem teh bolezni.
Keywords: rak jajčnikov, rak jajcevodov, primarni peritonalni serozni rak, zdravljenje
Published in DiRROS: 16.03.2018; Views: 3591; Downloads: 908
Full text (566,22 KB) |
4565. Onkološko genetsko svetovanje in testiranje : odnos, poznavanje in praksa zdravnikov na primarni ravni : povzetek Prešernove nalogeTina Škerl, Anja Meden Boltežar, Mateja Krajc, Vaneja Velenik, 2016, original scientific article Abstract: Ocenjuje se, da je 5 do 10 % rakov dednih. Za osebe, ki imajo visoko verjetnost za dednega raka, je indicirano onkološko genetsko svetovanje. Poročila Ambulante za onkološko genetsko svetovanje Onkološkega inštituta Ljubljana kažejo, da slovenski zdravniki, predvsem na področju dednega raka debelega črevesa in danke, bolnike premalo napotujejo na onkološko genetsko svetovanje ter gensko testiranje. Namen raziskave je bil ugotoviti, koliko splošni zdravniki in specialisti družinske medicine v Sloveniji vedo o družinskih ter dedno pogojenih oblikah raka in zakaj na svetovanje ter testiranje ne napotujejo svojih pacientov. V okviru presečne raziskave smo slovenskim splošnim zdravnikom in specialistom družinske medicine poslali povezavo do anonimnega spletnega vprašalnika. Pri tem odgovori kažejo, da 49 % vprašanih v zadnjem letu na svetovanje in testiranje ni napotilo nobenega bolnika, 22 % zdravnikov pa ni dovolj seznanjenih z indikacijami za napotitev na svetovanje in testiranje. Nadalje 41 % zdravnikov nima dovolj časa za preverjanje družinske anamneze v smislu raka. Na 18 zastavljenih vprašanj o dednih rakih so povprečno pravilno odgovorili na 8,5 ± 3,2 oziroma 47-odstotno. Na vprašanja o dednem raku dojk so ženske zbrale 11 % več pravilnih odgovorov kot moški. Zdravniki, ki so napotili vsaj enega bolnika, so pravilno rešili povprečno 4 % več vprašanj kot tisti, ki niso napotili nobenega bolnika. Splošni zdravniki v Sloveniji premalo napotujejo bolnike in njihove svojce na onkološko genetsko svetovanje ter testiranje, ker niso dovolj seznanjeni z indikacijami za napotitev in ker nimajo dovolj časa za preverjanje družinske anamneze v smislu raka pri svojih bolnikih med rednim delom.
Keywords: genetsko svetovanje, onkologija, testiranje, indikacije, zdravniki
Published in DiRROS: 16.03.2018; Views: 3594; Downloads: 932
Full text (468,91 KB) |
4566. Obsevanje v globokem zadržanem vdihu po operaciji raka dojkMateja Steinacher, Ivica Ratoša, 2016, original scientific article Abstract: Rak dojk ima visoko incidenco in prevalenco. Dolgoročno vzročno specifično preživetje bolnic z rakom dojk se je v zadnjih desetletjih izboljšalo predvsem zaradi zgodnjega odkrivanja, naprednih kirurških tehnik, sistemske terapije in novih tehnik obsevanja. Zaradi večjega deleža obsevanih bolnic in daljšega preživetja je več bolnic izpostavljenih tveganju za razvoj poznih neželenih učinkov zdravljenja. Za večino obsevanih bolnic je dobrobit obsevanja z zmanjšanim tveganjem ponovitve bolezni veliko večja od tveganja za razvoj poznih srčno-žilnih zapletov, katerih kumulativna incidenca se povečuje z vsako dodatno prejeto dozo na srce. Preprečevanje poznih okvar srca postaja pomemben del celostne obravnave bolnic z rakom dojk. Ob načrtovanju zdravljenja ocenjujemo koristi dopolnilnega obsevanja in možna tveganja za pojav neželenih učinkov za vsako posamezno bolnico: upoštevamo dozno-volumske parametre obsevalnega načrta in individualne že obstoječe dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni, saj prisotnost le teh napoveduje višje absolutno tveganje za pozno okvaro srca. Moderne obsevalne tehnike imajo vedno večji pomen, saj omogočajo izboljšanje dozno-volumskih parametrov obsevalnih načrtov. Obsevanje v globokem zadržanem vdihu v primerjavi s standardnim obsevanjem značilno zniža povprečno prejeto dozo ionizirajočega sevanja na srce, pljuča in jetra, ob sicer nespremenjeni obsevalni dozi, na planirni tarčni volumen v prsnem košu. Pri globokem vdihu trebušna prepona odmakne srce posteriorno, medialno in inferiorno: stran od stene prsnega koša. Obsevanje v globokem vdihu je priporočeno za vse bolnice, pri katerih obstaja indikacija za obsevanje po ohranitveni operaciji ali mastektomiji zaradi raka leve dojke z ali brez sočasnega obsevanja regionalnih bezgavk, v primeru neugodne anatomije in ko so po operaciji raka desne dojke v obsevalno polje zajete tudi parasternalne bezgavke. V prispevku je opisana nova metoda obsevanja - obsevanje v globokem zadržanem vdihu.
Keywords: rak dojke, radioterapija, obsevanje v globokem zadržanem vdihu, pooperativno obsevanje
Published in DiRROS: 16.03.2018; Views: 4652; Downloads: 898
Full text (557,86 KB) |
4567. Priporočila za obravnavo bolnikov z rakom debelega črevesa in dankeVaneja Velenik, Irena Oblak, Erik Brecelj, Janja Ocvirk, Ibrahim Edhemović, Ana Jeromen, Franc Anderluh, Mirko Omejc, Stojan Potrč, Borut Štabuc, Maja Marolt-Mušič, Peter Popović, Martina Reberšek, Vesna Zadnik, Jasna But-Hadžić, Blaž Trotovšek, Mateja Krajc, Maja Ebert Moltara, Jernej Benedik, Neva Volk, Rok Petrič, Matej Bračko, Snježana Frković-Grazio, Nada Rotovnik-Kozjek, 2017, professional article Keywords: sistemsko zdravljenje, rak debelega črevesa, rak danke, slikovna diagnostika, kirurgija, obsevanje
Published in DiRROS: 16.03.2018; Views: 4275; Downloads: 1104
Full text (1,10 MB) |
4568. Anti PD-1 protitelesa : uporaba, delovanje, neželeni učinkiJanja Ocvirk, 2017, professional article Abstract: Protein programirane celične smrti 1:PD-1 (Programmed cell death protein 1) je transmembranski protein, ki je izražen na celicah T, B, NK ter monocitih in dendritičnih celicah. Vezava med PD-1 in njegovimi ligandi zavira tumorsko celično apoptozo, spodbuja izčrpanost T-celic in preprečuje aktiven antitu¬morski odziv, kar posledično omogoča nemoteno rast in razvoj tumorskih celic. Zaviralca receptorja PD-1, pembrolizumab in nivolumab, že uporabljamo v zdravljenju različnih vrst napredovalega raka, kot so: melanom, nedrobnocelični karcinom pljuč, Hodgkinov limfom in karcinom ledvic. Na zdravljenje odgovori zelo različno število bolnikov, kar je odvisno od indikacije in linije zdravljenja, to je od pri 18 do 80 odstotkih bolnikov. Posebnosti zdravljenja z imuno¬terapijo so zelo dolgotrajne remisije, pri posameznih bolnikih pa bomo morebiti upali govoriti celo o ozdravitvi. Najpogostejši neželeni učinki so utrujenost, srbečica, izpuščaji, driska in slabost. Najresnejši neželeni učinki so imunsko pogojeni neželeni učinki in hude z infuzijo povezane reakcije. Imunsko pogojeni neželeni učinki so kolitis, tiroiditis, pneumonitis, hepatitis in nefritis.
Keywords: imunoterapija, anti-PD-1 protitelesa, zaviralci receptorjev
Published in DiRROS: 16.03.2018; Views: 3622; Downloads: 730
Full text (214,70 KB) |
4569. Imunoterapija prvič tudi za zdravljenje lokalno napredovalega nedrobnoceličnega pljučnega rakaKarmen Stanič, Martina Vrankar, 2017, professional article Abstract: V zadnjih petnajstih letih smo priča hitremu razvoju na področju zdravljenja pljučnega raka, ki ostaja v svetovnem merilu še vednorak z najvišjo obolevnostjo in umrljivostjo. Večina bolnikov z metastatsko boleznijo se zdravi s kemoterapijo (KT), tarčno zdravljenje je primerno za manj kot 20% bolnikov z nedrobnoceličnim pljučnim rakom (NDPR). V letu 2010 so nas navdušili rezultati raziskav na področju imunoterapije. Tumorske celice morajo biti prepoznane kot tuje telesu, da jih imunski sistem lahko odstrani. Vendar so tumorske celice razvile različne mehanizme za izmikanje imunskemu nadzoru, eden od teh je tudi sproščanje imunskih zaviralnih molekul kot je ligand programirane celične smrti (PD-L1), ki je glavni mediator imunosupresivnega delovanja. Zdravila, ki se trenutno uporabljajo za zdravljenje metastatskega NDPR, so monoklonska protitelesa proti PD-L1 ali PD-1. Z vezavo na PD-L1 ali njegov receptor PD-1 na imunskih celicah preprečijo imunosupresiven učinek in omogočijo uspešno delovanje aktiviranih T limfocitov. V Sloveniji sta registrirani dve zdravili z opisanim načinom delovanja, nivolumab in pembrolizumab. Na kongresu ESMO 2017 pa so bili predstavljeni rezultati raziskave PACIFIK, ki opisujejo dobrobit zdravljenja z imunoterapijo tudi pri lokalno napredovalih bolnikih z NDPR. Bolniki so po standardnem zdravljenju s kemoradioterapijo prejemali durvalumab ali placebo. V skupini, zdravljeni z durvalumabom, je bil čas brez napredovanja bolezni značilno daljši. Sinergistič- no delovanje obsevanja, ki je splošno priznan način lokalnega zdravljenja, v kombinaciji z imunoterapijo briše meje med sistemskim in lokalnim načinom zdravljenja raka, kar so pokazale tudi številne predklinične raziskave. Bodoče raziskave bodo podale odgovore, kateri način kombiniranja imunoterapije in obsevanja je najbolj primeren.
Keywords: imunoterapija, lokalno napredovali nedrobnocelični pljučni rak, obsevanje
Published in DiRROS: 16.03.2018; Views: 4052; Downloads: 1001
Full text (1,59 MB) |
4570. Mesto imunoterapije pri zdravljenju rakaCvetka Grašič-Kuhar, 2017, professional article Abstract: Začetni poskusi zdravljena z imunoterapijo segajo v leto 1893.Skoraj stoletje kasneje pa so bila odobrena prva zdravila, ki jih štejemo med imunoterapijo, kot sta interferon in interlevkin. Vlogo imunskega sistema pri raku znanstveniki v zadnjih letih razlagajo s pomočjo protitumorskega imunskega cikla. V prvem koraku tega cikla pride do sproščanja tumorskih antigenov (neoantigenov), ki jih antigen predstavitvene celice spoznajo in ujamejo. V drugem koraku jih v bezgavkah predstavijo celicam T. Za aktivacijo in determinacijo celic T v smeri citotoksičnih T-celic je potreben še dodaten stimulatorni signal. Morebitni inhibitorni signali pa aktivacijo celic T zavirajo oz. preprečujejo čezmerno aktivacijo in avtoimunost. Aktivirane celice T po krvi potujejo v tumor. Tumorsko celico prepoznajo prek T-celičnega receptorja. S tem preide do uničenja tumorske celice. V sami tumorski stromi pa so lahko različni inhibitorni signali, ki delovanje citotoksičnih celic T onemogočijo. V prispevku so predstavljeni možni načini vplivanja na protitumorski imunski cikel in trenutno registrirana zdravila s področja imunoterapije.
Keywords: imunoterapija, protitumorski imunski cikel, stimulatorni signali
Published in DiRROS: 16.03.2018; Views: 3235; Downloads: 847
Full text (817,26 KB) |
