11. Poročilo o spremljanju stanja gozdov za leto 2018 : vsebinsko poročilo o spremljanju stanja gozdov v l. 2018 v skladu s Pravilnikom o varstvu gozdov (2009)Mitja Ferlan, Andrej Grah, Tom Levanič, Nikica Ogris, Špela Planinšek, Matej Rupel, Primož Simončič, Iztok Sinjur, Mitja Skudnik, Daniel Žlindra, 2019, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: varstvo gozdov, monitoring, stanje gozdov, zdravstveno stanje krošenj, popis povzročiteljev poškodb, meteorološke meritve, osutost dreves, poročila, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 04.08.2020; Ogledov: 2288; Prenosov: 894 Celotno besedilo (4,60 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
12. Razvoj metod zaznavanja poškodb iglavcev zaradi smrekovih in jelovih podlubnikov ter izdelava modelov za napovedovanje namnožitev smrekovih in jelovih podlubnikov v slovenskih razmerah (V4-1623) : končno poročiloNikica Ogris, Andrej Kobler, Tatjana Veljanovski, Peter Pehani, Maarten De Groot, 2019, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: model, napoved, prognoza, lps typographus, Pityogenes chalcographus, multispektralen posnetek, informacijski posnetek, informacijski sistem, sistem obveščanja, hiperspektralna kamera, žarišče podlubnikov, lubadarji, nadzor, ogroženost iglavcev, zdravstveno stanje dreves, javna gozdarska služba, rojenje podlubnikov, sistem zgodnjega odkrivanja Objavljeno v DiRROS: 17.10.2019; Ogledov: 2207; Prenosov: 1102 Povezava na celotno besedilo Gradivo ima več datotek! Več... |
13. Predlog o organiziranju nacionalne gozdne inventure za mednarodno in domače poročanje o trajnostnem gospodarjenju z gozdoviMitja Skudnik, David Hladnik, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na podlagi simuliranja zgostitve mreže monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov (4 x 4 km) in podatkov za leto 2012 smo prikazali, da bi za manj kot 10 % vzorčne napake pri ocenah lesne zaloge, prirastka in količine odmrle drevnine potrebovali vsaj 2 x 2 km ali celo 2 x 1,4 km mrežo ploskev, ki bi jo lahko poimenovali nacionalna gozdna inventura. Zaradi lažje organiziranosti dela (redne letne naloge zaposlenih na GIS in ZGS) predlagamo uvedbo panelnega inventurnega sistema, v katerem je sistematična mreža vzorčnih ploskev razdeljena v posamezne skupine ti. panele, ki jih kasneje premikamo tako, da je vsak panel na celotni površini države izmerjen v posameznem letu. S tako organizirano kontinuirano NGI bi vzpostavili metodološko statistično utemeljen in kakovosten informacijski sistem o gozdovih za letna poročila o stanju slovenskih gozdov na državni ravni in hkrati bi po enem snemalnem ciklu pridobili dovolj velik vzorec za konsistentna poročila o stanju gozdov na nižjih prostorskih ravneh kot so provenienčna območja, GGO ali statistične regije. Ključne besede: gostota vzorčenja, stanje gozdov, nacionalna gozdna inventura, intervalne ocene, stratifikacija podatkov, panelni sistem Objavljeno v DiRROS: 30.09.2018; Ogledov: 3161; Prenosov: 799 Celotno besedilo (368,58 KB) |
14. Problematika naravnega pomlajevanja avtohtonih drevesnih vrst v poplavnih gozdovih ob reki MuriAleksander Marinšek, Lado Kutnar, Danilo Belak, Boštjan Mali, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Obnova nižinskih poplavnih gozdov ob Muri je pomembna tako iz vidika trajnosti in gospodarjenja z gozdovi kot tudi vidika varstva narave. Problematiko naravnega pomlajevanja smo obravnavali v dveh večjih strnjenih predelih ob reki Muri, v Murski šumi in Gornji Bistrici, s skupno površino okrog 600 hektarjev. Analizirali smo pomlajevanje drevesnih vrst v različnih habitatnih tipih gozdov, ki so uvrščeni v območje Natura 2000. V habitatnem tipu 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja smo ločeno obravnavali dva podtipa (belovrbovje in črnojelševje), ki se ločita po rastiščno-ekoloških in sestojnih značilnostih. Znotraj habitatnega tipa 91F0 Poplavni hrastovo-jesenovo-brestovi gozdovi vzdolž velikih rek pa smo izločili bolj vlažne, pogosteje poplavljene sestoje od manj vlažnih, ki ponekod že kažejo težnjo k habitatnemu tipu 91L0 Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi. Za analizo pojavljanja drevesnih vrst v zeliščni in grmovni plasti smo uporabili metodo fitocenoloških popisov in metodo popisovanja mladja. Metodi sta dali razmeroma primerljive rezultate. Z metodo fitocenoloških popisov smo po posameznih habitatnih tipih v povprečju zajeli več drevesnih vrst kot z metodo popisovanja mladja. V vseh tipih oz. podtipih smo v zeliščni in grmovni plasti ugotovili razmeroma majhen delež nosilnih in ciljnih drevesnih vrst. Težave naravne obnove gozdov so v veliki meri posledica neustreznega gospodarjenja v preteklosti, spremembe rastiščnih in hidroloških razmer, povečane gostote divjadi in objedanja pomladka drevesnih vrst, razraščanja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst in zdravstvenih težav ključnih drevesnih vrst. Ugotavljamo, da razvoj vseh obravnavanih tipov gozdov praviloma ne gre v smeri naravne drevesne sestave in v smeri ugodnega stanja ohranjenosti habitatnih tipov (Natura 2000). Ciljno in čim bolj naravno drevesno sestavo v gozdovih ob Muri bomo dosegli le z aktivnim pristopom, ki bo poleg naravne obnove v veliki meri vključeval tudi umetno obnovo z rastiščem ustreznimi drevesnimi vrstami. Ključne besede: poplavni gozd, nižinski gozd, naravna obnova, pomlajevanje, stanje ohranjenosti, gozdni habitatni tip, Natura 2000 Objavljeno v DiRROS: 16.04.2018; Ogledov: 3901; Prenosov: 819 Celotno besedilo (354,73 KB) |
15. Morfološki kazalci rasti in razvoja gamsov v dveh različnih biotopih v SlovenijiAndrej Bidovec, Marijan Kotar, 1998, izvirni znanstveni članek Ključne besede: gams, Rupicapra rupicapra (L.), telesna teža, točkovna vrednost rogljev, biotop, vpliv biotopa, zdravstveno stanje, pljučni parazit, vrednotenje, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4222; Prenosov: 1888 Celotno besedilo (1,33 MB) |
16. Popis stanja gozdov v Sloveniji leta 1998 na 16x16 km mreži, spremembe stanja v obdobju 1987-1998 in stanje gozdov v EvropiRobert Mavsar, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Predstavljamo rezultate popisa poškodovanosti gozdov, ki smo ga 1998 opravili na mreži z gostoto 16 x 16 km. Popis je na 43 traktih zajel 1008 dreves. Ugotovili smo, da se stanje ni bistveno poslabšalo. Povprečna osutost je bila 23,5 %, poškodovanih (drevesa, katerih osutost je višja od 25 %) pa je bilo skoraj 29 % vzorčnih dreves. Podobno kot v Sloveniji je tudi stanje gozdov v Evropi, kjer se je osutost prav tako nekoliko povečala. Za nekatere evropske države predstavljamo podatke o zdravstvenem stanju gozdov v letih 1997 in 1998. Poleg poškodb, katerih vzroki nam niso znani, smo vključili v popis tudi poškodbe znanih povzročiteljev. Rezultati v primerjavi z letom 1997 niso bistveno različni. Poškodbe znanih povzročiteljev so se pojavile na 41 % dreves, še naprej prevladujejo poškodbe krošenj (delovanje primarnih škodljivcev) in debla (spravilo in sečnja). Ključne besede: varstvo okolja, propadanje gozda, osutost drevja, popis, smpremljanje sprememb, stanje gozda, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4386; Prenosov: 1927 Celotno besedilo (898,94 KB) |
17. |
18. Zdravstveno stanje gozdov v Sloveniji v letu 2000Milan Hočevar, Robert Mavsar, Marko Kovač, 2002, izvirni znanstveni članek Ključne besede: gozdovi, drevje, stanje, poškodbe, zdravstveno stanje, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4144; Prenosov: 1790 Celotno besedilo (1,76 MB) |
19. Poročilo o spremljanju stanja gozdov za l. 2009 : vsebinsko poročilo o spremljanju stanja gozdov v l. 2009 v skladu s Pravilnikom o varstvu gozdov (2009)Mitja Ferlan, Marko Kovač, Tom Levanič, Gal Kušar, Lado Kutnar, Nikica Ogris, Matej Rupel, Mitja Skudnik, Mihej Urbančič, Andrej Verlič, Urša Vilhar, Daniel Žlindra, Primož Simončič, 2010, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: zdravstveno stanje gozdov, monitoring, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2872; Prenosov: 882 Celotno besedilo (6,20 MB) |
20. Poročilo o spremljanju stanja gozdov za l. 2008 : vsebinsko poročilo o spremljanju stanja gozdov v l. 2008 v skladu s Pavilnikomo varstvu gozdov (2000, 2006)Tinca Brišnik, Marko Kovač, Tom Levanič, Gal Kušar, Lado Kutnar, Matej Rupel, Mitja Skudnik, Mihej Urbančič, Andrej Verlič, Urša Vilhar, Daniel Žlindra, Primož Simončič, 2009, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: stanje gozdov, monitoring Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2981; Prenosov: 811 Celotno besedilo (13,45 MB) |