231. |
232. Naklon terena in poškodbe tal pri pridobivanju lesaAnton Poje, Martin Ziesak, Matevž Mihelič, Boštjan Hribernik, Vasja Leban, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Naklon terena v kombinaciji s fizikalnimi lastnostmi strojev potencialno vpliva na poškodbe tal pri gozdni proizvodnji. V raziskavi smo z analizo globine kolesnic na dveh objektih ter analizo podatkov programa iFOS ugotavljali vpliv naklona vlak in sečnih poti na globino kolesnic. Poleg tega smo proučili medsebojni vpliv naklona in dejavnikov tal, kot so vlažnost tal ter delež humusa in skeleta, na dopustnost sečnje in spravila s sodobnimi tehnologijami z okoljskega vidika. Rezultati kažejo, da globina kolesnic v realnih razmerah narašča z naklonom prometnic, vendar pa ta vpliv ni statistično značilen. Na podlagi rezultatov ocenjujemo, da je z vidika poškodb tal gozdna proizvodnja brez večjih prilagoditev dopustna pri naklonih terena do 15 %. Po drugi strani pa lahko s prilagoditvami stroja, načina ter organizacije dela (npr. dela v ugodnih talnih razmerah, pri nizki vlažnosti tal, večjem deležu skeleta in humusa) gozdna proizvodnja poteka tudi na večjih naklonih terena. Ključne besede: gozdarstvo, pridobivanje lesa, gozdna tla, poškodbe tal, kolesnice Objavljeno v DiRROS: 10.10.2020; Ogledov: 1957; Prenosov: 552 Celotno besedilo (1,31 MB) |
233. Smernice za vrednotenje izvajalcev gozdarskih storitev : strokovna ocena MojGozdarMatevž Triplat, Mirko Baša, Nina Škrk, 2019, strokovna monografija Povzetek: V zadnjih letih beležimo izrazito povečanje števila ponudnikov del v gozdarstvu (v nadaljevanju ponudniki), kar pomeni večjo konkurenco na trgu, a hkrati terja tudi razmislek o objektivni presoji kakovosti ponudnikov. Celostnega sistema objektivne presoje kakovosti ponudnikov v Sloveniji nimamo. Pri trajnostnem gospodarjenju z gozdovi veliko število ponudnikov ne sme biti edino gonilo za povečevanje konkurenčnosti sektorja. V tujini pa tudi pri nas ima merilo najnižje cene storitev vse pogosteje opraviti z vprašanji kakovosti izvedbe del, pri čemer pa se med merila kakovosti uvrščajo tako okoljski, socialni kot tudi poslovni vidiki odnosa med naročnikom in izvajalcem del. Ključne besede: gozdarstvo, gozdarske storitve, kvaliteta, smernice, elektronske knjige Objavljeno v DiRROS: 29.07.2020; Ogledov: 1865; Prenosov: 1434 Povezava na celotno besedilo Gradivo ima več datotek! Več... |
234. |
235. 30 let spremljanja stanja gozdov v SlovenijiGregor Božič, Matjaž Čater, Mitja Ferlan, Maarten De Groot, Tine Hauptman, Domen Finžgar, Katarina Flajšman, Anže Japelj, Dušan Jurc, Milan Kobal, Marko Kovač, Hojka Kraigher, Lado Kutnar, Tom Levanič, Aleksander Marinšek, Nikica Ogris, Matej Rupel, Primož Simončič, Iztok Sinjur, Mitja Skudnik, Mihej Urbančič, Andrej Verlič, Urša Vilhar, Saša Vochl, Marjana Westergren, Daniel Žlindra, 2015, znanstvena monografija Ključne besede: gozdarstvo, monitoring gozdov, zborniki, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 05.06.2020; Ogledov: 2134; Prenosov: 574 Celotno besedilo (3,81 MB) |
236. |
237. 70-letnica univerzitetnega študija gozdarstva v Sloveniji : razvoj in izziviAndrej Bončina, 2020, strokovni članek Povzetek: V prispevku so opisani mejniki v razvoju študija gozdarstva v Sloveniji, temeljne značilnosti pedagoškega in razvojnega dela Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ter nakazani razvojni izzivi. Univerzitetni študij gozdarstva se je začel leta 1949 v okviru Agronomske in gozdarske fakultete. Od začetka študija gozdarstva do danes je oddelek vzgojil več kot 2400 gozdarskih strokovnjakov, ki so zaznamovali razvoj gozdarstva v Sloveniji pa tudi stanje gozdov in podobo slovenskih krajin. Od ustanovitve do danes je oddelek bistveno prispeval k poznavanju gozdnih ekosistemov v Sloveniji, socio-ekonomskih razmer gozdnih posestnikov in družbenega okolja gozdarstva, razvoju gozdarskih disciplin in oblikovanju 'slovenske gozdarske šole'. Temeljne aktivnosti oddelka - pedagoško, raziskovalno in razvojno delo - sedaj potekajo v znatno drugačnih okoljskih, socialnih, ekonomskih in tehnoloških razmerah, kot so vladale nekoč. Predvsem spremembe okoljskih razmer zbujajo zaskrbljenost glede prihodnosti gozdov v Sloveniji. Podnebni scenariji so zaskrbljujoči, tveganja in negotovosti pri gospodarjenju z gozdovi se večajo. Nujno je prilagajanje gozdov in gospodarjenja z njimi, sicer bo v naslednjih desetletjih ogroženo zagotavljanje proizvodnih, ekoloških in socialnih funkcij gozda. Za prilagajanje je potrebno novo znanje, ki ga lahko zagotovijo le nove raziskave. Njihovi izsledki so skupaj s tujimi in domačim izkušnjami podlaga za dopolnjevanje pedagoških vsebin in upravljanja gozdov. Ključne besede: Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, pedagoško delo, raziskovalno delo, razvojno delo, obletnice, visokošolsko izobraževanje, gozdarstvo, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 29.02.2020; Ogledov: 2317; Prenosov: 658 Celotno besedilo (97,25 KB) |
238. |
239. |
240. |