31. |
32. |
33. |
34. |
35. Slovenska priporočila za obravnavo kaheksije pri bolnikih z rakomNada Rotovnik-Kozjek, Živa Mrevlje, Barbara Koroušić-Seljak, Katja Kogovšek, Branko Zakotnik, Iztok Takač, Matjaž Horvat, Tadej Dovšak, Vojislav Didanovič, Andrej Kansky, Jožica Červek, Vaneja Velenik, Franc Anderluh, Milena Kerin, Matjaž Sever, Primož Strojan, Borut Štabuc, Mojca Unk, Jernej Benedik, Erik Brecelj, Tadeja Pintar, Lidija Kompan, Marko Novak, Laura Petrica, Denis Mlakar-Mastnak, Brigita Avramović Brumen, Eva Peklaj, Rajmonda Jankovič, Urška Jelenko, Edita Rotner, Sanja Đukić, Petra Tavčar, 2012, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: onkologija, kaheksija, priporočila, klasifikacija
Objavljeno v DiRROS: 17.09.2019; Ogledov: 2529; Prenosov: 744
 Celotno besedilo (158,92 KB) |
36. |
37. Bibliografija delavcev Onkološkega inštituta v Ljubljani : 1938-19821983, bibliografija Povzetek: Ob 45-letnici Onkološkega inštituta v Ljubljani (1938-1983) izdajamo bibliografijo strokovnih in znanstvenih del inštitutskih delavcev. Bibliografija obsega podatke prejšnjih dveh izdaj iz leta 1973 (razdobje 1938-1972) in iz leta 1978 (razdobje 1973-1977) ter podatke od leta 1978-1982 in predstavlja strokovno in raziskovalno dejavnost inštitutskih delavcev v času njihovega dela v inštitutu. Poleg objavljenih vsebuje tudi neobjavljena dela (poročila o raziskovalnih nalogah, doktorske disertacije, magistrska dela, diplomske naloge in drugo), niso pa vključene recenzije del in članki, objavljeni v dnevnem časopisju.
Ključne besede: onkologija, rak (medicina), inštituti, Slovenija, bibliografije
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2018; Ogledov: 3437; Prenosov: 1334
Celotno besedilo (10,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
38. Spremljanje bolnikov z MRSA na Onkološkem inštitutu v LjubljaniMilena Kerin-Povšič, 2009, strokovni članek Povzetek: Meticilin rezistenten Staphylococcus aureus (MRSA) je pomemben povzročitelj bolnišničnih okužb. Širi se predvsem prek rok zdravstvenega osebja in bolnikov. Možnosti antibiotičnega zdravljenja so omejene. Najpogosteje uporabljamo glikopeptidne antibiotike, ki imajo slab baktericidni učinek. Onkološki bolniki imajo zaradi bolezni in postopkov zdravljenja oslabljene obrambne mehanizme, zato so bolj nagnjeni k okužbam. Dodatni dejavniki tveganja za okužbo so slaba prehranjenost, invazivni diagnostični in terapevtski posegi, pogoste hospitalizacije itd. Pomembno je dosledno izvajanje ukrepov za preprečevanje širjenja MRSA: higiena rok, iskanje bolnikov z dejavniki tveganja za nosilstvo MRSA, izolacija in dekolonizacija bolnika ter racionalna uporaba antibiotikov. Pogostnost pojavljanja MRSA je kazalec uspešnosti bolnišnične higiene. Na Onkološkem inštitutu izvajamo aktivno iskanje bolnikov z dejavniki tveganja od leta 2004. Prisotnost MRSA je bila največkrat ugotovljena v pooperativni ali kronični rani. Najpogostejši dejavnik tveganja je predhodna hospitalizacija, zlasti na kirurških oddelkih. Število bolnikov z MRSA v zadnjih letih upada.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2760; Prenosov: 660
Celotno besedilo (112,11 KB) |
39. |
40. |
