31. Prevalence of and factors associated with healthcare-associated infections in Slovenian acute care hospitals : results of the third national surveyIrena Klavs, Mojca Serdt, Aleš Korošec, Tatjana Lejko-Zupanc, Blaž Pečavar, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Introduction. In the third Slovenian national healthcare-associated infections (HAIs) prevalence survey, conducted within the European point prevalence survey of HAIs and antimicrobial use in acute care hospitals, we estimated the prevalence of all types of HAIs and identified factors associated with them. Methods. Patients were enrolled into a one-day cross-sectional study in November 2017. Descriptive analyses were performed to describe the characteristics of patients, their exposure to invasive procedures and the prevalence of different types of HAIs. Univariate and multivariate analyses of association of having at least one HAI with possible risk factors were performed to identify risk factors. Results. Among 5,743 patients, 4.4% had at least one HAI and an additional 2.2% were still treated for HAIs on the day of the survey, with a prevalence of HAIs of 6.6%. The prevalence of pneumoniae was the highest (1.8%), followed by surgical site infections (1.5%) and urinary tract infections (1.2%). Prevalence of blood stream infections was 0.3%. In intensive care units (ICUs), the prevalence of patients with at least one HAI was 30.6%. Factors associated with HAIs included central vascular catheter (adjusted odds ratio [aOR] 4.1; 95% confidence intervals [CI]: 3.1–5.4), peripheral vascular catheter (aOR 3.0; 95% CI: 2.3–3.9), urinary catheter (aOR 1.8; 95% CI: 1.4–2.3). Conclusions. The prevalence of HAIs in Slovenian acute care hospitals in 2017 was substantial, especially in ICUs. HAIs prevention and control is an important public health priority. National surveillance of HAIs in ICUs should be developed to support evidence-based prevention and control. Ključne besede: healthcare-associated infections, prevalence, survey, risk factors, Slovenia Objavljeno v DiRROS: 16.10.2020; Ogledov: 2404; Prenosov: 892 Celotno besedilo (255,15 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
32. |
33. |
34. |
35. |
36. |
37. Slovenska priporočila za obravnavo kaheksije pri bolnikih z rakomNada Rotovnik-Kozjek, Živa Mrevlje, Barbara Koroušić-Seljak, Katja Kogovšek, Branko Zakotnik, Iztok Takač, Matjaž Horvat, Tadej Dovšak, Vojislav Didanovič, Andrej Kansky, Jožica Červek, Vaneja Velenik, Franc Anderluh, Milena Kerin, Matjaž Sever, Primož Strojan, Borut Štabuc, Mojca Unk, Jernej Benedik, Erik Brecelj, Tadeja Pintar, Lidija Kompan, Marko Novak, Laura Petrica, Denis Mlakar-Mastnak, Brigita Avramović Brumen, Eva Peklaj, Rajmonda Jankovič, Urška Jelenko, Edita Rotner, Sanja Đukić, Petra Tavčar, 2012, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: onkologija, kaheksija, priporočila, klasifikacija Objavljeno v DiRROS: 17.09.2019; Ogledov: 2538; Prenosov: 746 Celotno besedilo (158,92 KB) |
38. |
39. Bibliografija delavcev Onkološkega inštituta v Ljubljani : 1938-19821983, bibliografija Povzetek: Ob 45-letnici Onkološkega inštituta v Ljubljani (1938-1983) izdajamo bibliografijo strokovnih in znanstvenih del inštitutskih delavcev. Bibliografija obsega podatke prejšnjih dveh izdaj iz leta 1973 (razdobje 1938-1972) in iz leta 1978 (razdobje 1973-1977) ter podatke od leta 1978-1982 in predstavlja strokovno in raziskovalno dejavnost inštitutskih delavcev v času njihovega dela v inštitutu. Poleg objavljenih vsebuje tudi neobjavljena dela (poročila o raziskovalnih nalogah, doktorske disertacije, magistrska dela, diplomske naloge in drugo), niso pa vključene recenzije del in članki, objavljeni v dnevnem časopisju. Ključne besede: onkologija, rak (medicina), inštituti, Slovenija, bibliografije Objavljeno v DiRROS: 03.09.2018; Ogledov: 3465; Prenosov: 1343 Celotno besedilo (10,52 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
40. Spremljanje bolnikov z MRSA na Onkološkem inštitutu v LjubljaniMilena Kerin-Povšič, 2009, strokovni članek Povzetek: Meticilin rezistenten Staphylococcus aureus (MRSA) je pomemben povzročitelj bolnišničnih okužb. Širi se predvsem prek rok zdravstvenega osebja in bolnikov. Možnosti antibiotičnega zdravljenja so omejene. Najpogosteje uporabljamo glikopeptidne antibiotike, ki imajo slab baktericidni učinek. Onkološki bolniki imajo zaradi bolezni in postopkov zdravljenja oslabljene obrambne mehanizme, zato so bolj nagnjeni k okužbam. Dodatni dejavniki tveganja za okužbo so slaba prehranjenost, invazivni diagnostični in terapevtski posegi, pogoste hospitalizacije itd. Pomembno je dosledno izvajanje ukrepov za preprečevanje širjenja MRSA: higiena rok, iskanje bolnikov z dejavniki tveganja za nosilstvo MRSA, izolacija in dekolonizacija bolnika ter racionalna uporaba antibiotikov. Pogostnost pojavljanja MRSA je kazalec uspešnosti bolnišnične higiene. Na Onkološkem inštitutu izvajamo aktivno iskanje bolnikov z dejavniki tveganja od leta 2004. Prisotnost MRSA je bila največkrat ugotovljena v pooperativni ali kronični rani. Najpogostejši dejavnik tveganja je predhodna hospitalizacija, zlasti na kirurških oddelkih. Število bolnikov z MRSA v zadnjih letih upada. Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2790; Prenosov: 666 Celotno besedilo (112,11 KB) |