61. Climatic regulation of leaf and cambial phenology in Quercus pubescens : their interlinkage and impact on xylem and phloem conduitsJožica Gričar, Jernej Jevšenak, Polona Hafner, Peter Prislan, Mitja Ferlan, Martina Lavrič, Dominik Vodnik, Klemen Eler, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Increased frequency and severity of stressful events affects the growth patterns and functioning of trees which adjust their phenology to given conditions. Here, we analysed environmental effects (temperature, precipitation, VPD and SWC) on the timing of leaf phenology, seasonal stem radial growth patterns, and xylem and phloem anatomy of Quercus pubescens in the sub-Mediterranean in the period 2014%2019, when various adverse weather events occurred, i.e. spring drought in 2015, summer fire in 2016 and summer drought in 2017. Results showed that the timings of leaf and cambium phenology do not occur simultaneously in Q. pubescens, reflecting different environmental and internal constraints. Although year-to-year variability in the timings of leaf and cambial phenology exists, their chronological sequence is fairly fixed. Different effects of weather conditions on different stages of leaf development in spring were observed. Common climatic drivers (i.e., negative effect of hot and dry summers and a positive effect of increasing moisture availability in winter and summer) were found to affect the widths of xylem and phloem increments with more pronounced effect on late formed parts. A legacy effect of the timing of leaf and cambial phenology of the previous growing season on the timing of phenology of the following spring was confirmed. Rarely available phloem data permitted a comprehensive insight into the interlinkage of the timing of cambium and leaf phenology and adjustment strategies of vascular tissues in Mediterranean pubescent oak to various environmental constraints, including frequent extreme events (drought, fire). Our results suggest that predicted changes in autumn/winter and spring climatic conditions for this area could affect the timings of leaf and stem cambial phenology of Q. pubescens in the coming years, which would affect stem xylem and phloem structure and hydraulic properties, and ultimately its performance.
Ključne besede: pubescent oak, leaf development, radial growth, initial earlywood vessel, sieve tube, anatomy, cambial cell production, extreme weather events
Objavljeno v DiRROS: 06.09.2021; Ogledov: 990; Prenosov: 301
 Celotno besedilo (7,00 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
62. Stanje in spremembe slovenskih gozdov v zadnjih dveh desetletjih - rezultati velikoprostorskega monitoringa gozdovMitja Skudnik, Jernej Jevšenak, Aleš Poljanec, Gal Kušar, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku so predstavljeni rezultati velikoprostorskega monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov (MGGE), ki je na sistematični mreži trajnih vzorčnih ploskev (4 km x 4 km) prek celotne Slovenije potekal v letih 2000, 2007, 2012 in 2018. Predstavljeni so osnovni znaki o stanju (lesna zaloga in volumen odmrlih lesnih kosov) in spremembah (prirastek, posek, volumen novih sušic) slovenskih gozdov. Lesna zaloga merskega drevja se je med letoma 2000 in 2012 povečala iz 299 na 334 m3 ha-1. V letu 2018 je bila ocena za povprečno lesno zalogo 330 m3 ha-1. Vzorčna napaka ocene lesne zaloge je znašala od 4 do 5 %. Med letoma 2012 in 2018 se je predvsem zmanjšala lesna zaloga iglavcev, in sicer iz 156 na 144 m3 ha-1. Poglavitni razlog je bil povečan posek, ki je bil posledica številnih ujm in gradacij podlubnikov. Tako se je povečal posek, in sicer iz 4,3 v obdobju 2007/12 na 6.3 m3 ha-1 leto v obdobju 2012/18. K povečanemu poseku večinski delež prispevajo iglavci. V zadnjem obdobju je bil bruto prirastek z vrastjo in prirastkom posekanih dreves ocenjen na 7,9 m3 ha-1 leto. Ocena volumna odmrlih lesnih kosov za leto 2018 je znašala 24 m3 ha-1. V prispevku je podrobno predstavljena tudi metodologija izračunov ocen povprečij na podlagi sistematičnega vzorčenja. Podatki MGGE so bili uporabljeni predvsem za potrebe mednarodnega poročanja o stanju in razvoju slovenskih gozdov ter v omejenem obsegu tudi za nacionalno poročanje o trajnostnem razvoju slovenskih gozdov. Prednost vzpostavljenega sistema je mednarodno usklajena metodologija popisa na sistematični mreži ploskev preko celotne države. Trenutni sistem ima tudi določene omejitve, in sicer malo vzorčnih ploskev, kar vodi v večjo vzorčno napako pri izračunih nekaterih dendrometrijskih kazalnikov. V letu 2020 smo sistem MGGE nadgradili v kontinuiran panelni sistem, katerega osnova bodo nove trajne vzorčne ploskve na neuravnani sistematični mreži gostote 2 km x 2 km, kar je dobro izhodišče za uvedbo Nacionalne gozdne inventure (NGI) v Sloveniji.
Ključne besede: monitoring gozdov in gozdnih ekosistemov, lesna zaloga, prirastek, mortaliteta, odmrla biomasa, posek, sušice
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2021; Ogledov: 1304; Prenosov: 503
Celotno besedilo (686,93 KB) |
63. Delirij v paliativni medicini : neprepoznani sopotnik ob koncu življenjaJernej Benedik, 2008, strokovni članek Povzetek: Delirij je definiran kot spremenjena stopnja zavesti in pozornosti. Vključuje širok razpon simptomov, od čezmerne zaspanosti do agitiranega haluciniranja. Čeprav gre za učinke več dejavnikov na isti sistem (živčevje), bi težko govorili le o enem kliničnem stanju. Delirij se pojavi pri skoraj vseh bolnikih v terminalni fazi in je pogosto spregledan. Napačno razlaganje (zamenjevanje za bolečino) in zdravljenje bolnikovih simptomov ga lahko še poslabšata (predoziranje zdravil). Vzroki so številni in največkrat prepleteni. Diferencialna diagnoza pogosto terja dodaten napor za razločevanje med podobnimi stanji. Zdravljenje vključuje nefarmakološke in farmakološke ukrepe, s kateri želimo bolnika znova orientirati, če je to smiselno, predvsem pa ublažiti prestrašenost in stisko, izboljšati spanje, v skrajnem primeru pa ga uspavati.
Objavljeno v DiRROS: 05.01.2021; Ogledov: 1109; Prenosov: 440
Celotno besedilo (184,57 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
64. Temeljni pojmi in predlagano izrazoslovje v paliativni oskrbiMaja Ebert Moltara, Marjana Bernot, Jernej Benedik, Andrej Žist, Nena Golob, Stanislav Malačič, Maja Kolšek-Šušteršič, Maja Ivanetič Pantar, Blaž Koritnik, Anamarija Meglič, Nevenka Krčevski-Škvarč, 2020, strokovna monografija Povzetek: Paliativna oskrba je v slovenskem prostoru mlada stroka. Z njenim razvojem so se začeli uporabljati številni izrazi, ki so včasih nejasno in nenatančno opredeljeni. Posledica tega je, tako med strokovnjaki kot na splošno v družbi, njeno neustrezno razumevanje. občasno zato prihaja do nesporazumov in posledično tudi do strokovnih napak. Namen izvajanja paliativne oskrbe je zagotoviti čim boljšo kakovost življenja bolnikom z napredujočimi neozdravljivimi boleznimi ter nuditi podporo njihovim bližnjim, v času bolnikove bolezni in po smrti. V paliativni oskrbi zdravstveno osebje veliko bolj kot sicer posveča pozornost celostni obravnavi posameznega človeka, kot osebo z individualnimi telesnimi, psihološkimi, socialnimi in duhovnimi potrebami. To je dinamičen proces, saj se moramo ves čas prilagajati trenutnim potrebam bolnika in njegovih bližnjih ter z aktivnim načrtovanjem učinkovito preprečevati nove in nepotrebne zaplete. Zgodnja paliativna oskrba se v začetku obravnave bolnika z neozdravljivo boleznijo prepleta s specifičnim zdravljenjem. Kasneje, z napredovanjem bolezni, obravnava prehaja v obdobje pozne paliativne oskrbe in obdobje oskrbe umirajočega. Po sodobnih smernicah se paliativna oskrba izvaja celostno, neprekinjeno in integrirano v ostale zdravstvene stroke. Cilj paliativne oskrbe je sledenje vrednotam posameznika in ohranjanje dostojanstva življenja. V prispevku smo zbrali najpogosteje uporabljene izraze s področja paliativne oskrbe. Na podlagi mednarodnih priporočil, lokalnih značilnosti in nacionalnih izkušenj smo jih skušali čim bolj jasno opredeliti za naš prostor. Natančno opredeljeni pojmi paliativne oskrbe in njihova dosledna uporaba bodo vodili k boljšemu medsebojnemu razumevanju strokovnjakov in uporabnikov paliativne oskrbe ter k njenemu kakovostnejšemu izvajanju.
Ključne besede: paliativna oskrba, zdravljenje, mesebojno sporazumevanje
Objavljeno v DiRROS: 04.01.2021; Ogledov: 1886; Prenosov: 474
Celotno besedilo (770,58 KB) |
65. |
66. |
67. |
68. Growth-limiting factors and climate response variability in Norway spruce (Picea abies L.) along an elevation and precipitation gradients in SloveniaJernej Jevšenak, Ivan Tychkov, Jožica Gričar, Tom Levanič, Jan Tumajer, Peter Prislan, Domen Arnič, Margarita Popkova, Vladimir V. Shishov, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Norway spruce (Picea abies L.) is among the most sensitive coniferous species to ongoing climate change. However, previous studies on its growth response to increasing temperatures have yielded contrasting results (from stimulation to suppression), suggesting highly site-specific responses. Here, we present the first study that applies two independent approaches, i.e. the nonlinear, process-based Vaganov-Shashkin (VS) model and linear daily response functions. Data were collected at twelve sites in Slovenia differing in climate regimes and ranging elevation between 170 and 1300 m a.s.l. VS model results revealed that drier Norway spruce sites at lower elevations are mostly moisture limited, while moist high-elevation sites are generally more temperature limited. Daily response functions match well the pattern of growth-limiting factors from the VS model and further explain the effect of climate on radial growth: prevailing growth-limiting factors correspond to the climate variable with higher correlations. Radial growth correlates negatively with rising summer temperature and positively with higher spring precipitation. The opposite response was observed for the wettest site at the highest elevation, which positively reacts to increased summer temperature and will most likely benefit from a warming climate. For all other sites, the future radial growth of Norway spruce largely depends on the balance between spring precipitation and summer temperature.
Ključne besede: Vaganov-Shashkin model, climate-growth correlations, tree rings, process-based modelling, dendroTools, dendroclimatology
Objavljeno v DiRROS: 21.10.2020; Ogledov: 1248; Prenosov: 997
Celotno besedilo (1,94 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
69. The effect of harvesting on national forest carbon sinks up to 2050 simulated by the CBM-CFS3 model : a case study from SloveniaJernej Jevšenak, Matija Klopčič, Boštjan Mali, 2020, izvirni znanstveni članek Ključne besede: carbon, forest reference levels, forest management, harvesting scenarios, yield curves, UNFCCC, prirastne krivulje, UNFCCC
Objavljeno v DiRROS: 19.10.2020; Ogledov: 1278; Prenosov: 899
Celotno besedilo (3,39 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
70. New features in the dendroTools R package : bootstrapped and partial correlation coefficients for monthly and daily climate dataJernej Jevšenak, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Climate-growth relationships are usually analysed using monthly climate data. The dendroTools R package also provides methodological approaches that enable climate-growth analysis for daily climate data. Such analysis reveals more complete climate signal patterns. In this article, new functions of the dendroTools R package are presented. Partial correlation coefficients are now implemented and can be used to calculate the strength of a linear relationship between two variables, while controlling for a third variable. Bootstrapped correlations can then be used to provide insights into the confidence intervals of statistical estimates. The calculation of partial and bootstrapped correlations is available for daily and monthly data. Finally, data transformation, S3 generic plotting and summary functions are also presented here.
Ključne besede: dendroTools, daily climate data, partial correlations, bootstrap, dendroclimatology
Objavljeno v DiRROS: 24.09.2020; Ogledov: 1251; Prenosov: 562
Celotno besedilo (604,66 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
