61. TDP-43 condensation properties specify its RNA-binding and regulatory repertoireMartina Hallegger, Anob M. Chakrabarti, Flora C. Y. Lee, Bo Lim Lee, Aram-Gustav Amalietti, Hana M. Odeh, Katie E. Copley, Jack D. Rubien, Bede Portz, Klara Kuret, Ina Huppertz, Frédérique Rau, Rickie Patani, Nicolas L. Fawzi, James Shorter, Nicholas M. Luscombe, Jernej Ule, 2021, original scientific article Published in DiRROS: 15.12.2021; Views: 990; Downloads: 601
 Full text (10,35 MB)
This document has many files! More... |
62. Zdravila za podporno in paliativno zdravljenjeJožica Červek, Mojca Simončič Godnič, Jernej Benedik, Maja Ebert Moltara, Jasenka Gugić Kevo, Slavica Lahajnar, Petra Tavčar, Marjana Bernot, 2021, not set Published in DiRROS: 16.11.2021; Views: 897; Downloads: 255
Full text (214,00 KB) |
63. |
64. Razvoj brezpilotnega sistema za vzorčenje iz drevesnih krošenjMarko Bajc, Jernej Brezovar, Domen Finžgar, Andraž Kladnik, Rok Capuder, Hojka Kraigher, 2016, published scientific conference contribution abstract Keywords: brezpilotni letalniki, vzorčenje drevesnih krošenj, patenti, droni, robotska roka, daljinsko upravljanje, EUFORINNO
Published in DiRROS: 03.11.2021; Views: 779; Downloads: 459
Full text (1,29 MB)
This document has many files! More... |
65. Stanje in spremembe slovenskih gozdov med letoma 2000 in 2018 : rezultati velikoprostorskega monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemovMitja Skudnik, Andrej Grah, Matjaž Guček, David Hladnik, Jernej Jevšenak, Marko Kovač, Gal Kušar, Boštjan Mali, Anže Martin Pintar, Rok Pisek, Špela Planinšek, Aleš Poljanec, Primož Simončič, 2021, professional monograph Keywords: gozdovi, gozdarstvo, monitoring gozdov, Slovenija, stanje gozdov, zaloga lesa, lesna biomasa, odmrla biomasa, ogljik, posek, prirastek lesa, velikoprostorska gozdna inventura
Published in DiRROS: 19.10.2021; Views: 2923; Downloads: 1489
 Link to full text
This document has many files! More... |
66. Priporočila Onkološkega inštituta za zdravljenje bolnikov z adenokarcinomom želodca2021, other monographs and other completed works Abstract: V Sloveniji vsako leto zboli zaradi raka želodca okrog 450 bolnikov, od tega ima tri četrtine bolnikov ob postavitvi diagnoze razširjeno ali razsejano bolezen. Zato je pomembno, da imamo razvito sodobno multidisciplinarno zdravljenje. Onkološki inštitut je na poti pridobitve evropske onkološke akreditacije, ki jo podeljuje priznana Evropska organizacija onkoloških inštitutov (OECI), katere član je tudi Onkološki inštitut Ljubljana. Namen tega projekta je razvoj kliničnih poti, ki bodo omogočile celostno obravnavo bolnikov z rakom. Slovenskih priporočil za zdravljenje adenokarcinoma želodca trenutno nimamo, zato smo bili primorani sprejeti te, ki jim bomo sledili na Onkološkem inštitutu. V teh priporočilih, zaradi drugačne narave bolezni, ni zajeto zdravljenje raka ezofagogastričnega stika.
Keywords: rak želodca, adenokarcinom, onkološko zdravljenje, priporočila
Published in DiRROS: 14.09.2021; Views: 1439; Downloads: 376
Full text (983,68 KB) |
67. Climatic regulation of leaf and cambial phenology in Quercus pubescens : their interlinkage and impact on xylem and phloem conduitsJožica Gričar, Jernej Jevšenak, Polona Hafner, Peter Prislan, Mitja Ferlan, Martina Lavrič, Dominik Vodnik, Klemen Eler, 2022, original scientific article Abstract: Increased frequency and severity of stressful events affects the growth patterns and functioning of trees which adjust their phenology to given conditions. Here, we analysed environmental effects (temperature, precipitation, VPD and SWC) on the timing of leaf phenology, seasonal stem radial growth patterns, and xylem and phloem anatomy of Quercus pubescens in the sub-Mediterranean in the period 2014%2019, when various adverse weather events occurred, i.e. spring drought in 2015, summer fire in 2016 and summer drought in 2017. Results showed that the timings of leaf and cambium phenology do not occur simultaneously in Q. pubescens, reflecting different environmental and internal constraints. Although year-to-year variability in the timings of leaf and cambial phenology exists, their chronological sequence is fairly fixed. Different effects of weather conditions on different stages of leaf development in spring were observed. Common climatic drivers (i.e., negative effect of hot and dry summers and a positive effect of increasing moisture availability in winter and summer) were found to affect the widths of xylem and phloem increments with more pronounced effect on late formed parts. A legacy effect of the timing of leaf and cambial phenology of the previous growing season on the timing of phenology of the following spring was confirmed. Rarely available phloem data permitted a comprehensive insight into the interlinkage of the timing of cambium and leaf phenology and adjustment strategies of vascular tissues in Mediterranean pubescent oak to various environmental constraints, including frequent extreme events (drought, fire). Our results suggest that predicted changes in autumn/winter and spring climatic conditions for this area could affect the timings of leaf and stem cambial phenology of Q. pubescens in the coming years, which would affect stem xylem and phloem structure and hydraulic properties, and ultimately its performance.
Keywords: pubescent oak, leaf development, radial growth, initial earlywood vessel, sieve tube, anatomy, cambial cell production, extreme weather events
Published in DiRROS: 06.09.2021; Views: 1014; Downloads: 316
Full text (7,00 MB)
This document has many files! More... |
68. Stanje in spremembe slovenskih gozdov v zadnjih dveh desetletjih - rezultati velikoprostorskega monitoringa gozdovMitja Skudnik, Jernej Jevšenak, Aleš Poljanec, Gal Kušar, 2021, original scientific article Abstract: V prispevku so predstavljeni rezultati velikoprostorskega monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov (MGGE), ki je na sistematični mreži trajnih vzorčnih ploskev (4 km x 4 km) prek celotne Slovenije potekal v letih 2000, 2007, 2012 in 2018. Predstavljeni so osnovni znaki o stanju (lesna zaloga in volumen odmrlih lesnih kosov) in spremembah (prirastek, posek, volumen novih sušic) slovenskih gozdov. Lesna zaloga merskega drevja se je med letoma 2000 in 2012 povečala iz 299 na 334 m3 ha-1. V letu 2018 je bila ocena za povprečno lesno zalogo 330 m3 ha-1. Vzorčna napaka ocene lesne zaloge je znašala od 4 do 5 %. Med letoma 2012 in 2018 se je predvsem zmanjšala lesna zaloga iglavcev, in sicer iz 156 na 144 m3 ha-1. Poglavitni razlog je bil povečan posek, ki je bil posledica številnih ujm in gradacij podlubnikov. Tako se je povečal posek, in sicer iz 4,3 v obdobju 2007/12 na 6.3 m3 ha-1 leto v obdobju 2012/18. K povečanemu poseku večinski delež prispevajo iglavci. V zadnjem obdobju je bil bruto prirastek z vrastjo in prirastkom posekanih dreves ocenjen na 7,9 m3 ha-1 leto. Ocena volumna odmrlih lesnih kosov za leto 2018 je znašala 24 m3 ha-1. V prispevku je podrobno predstavljena tudi metodologija izračunov ocen povprečij na podlagi sistematičnega vzorčenja. Podatki MGGE so bili uporabljeni predvsem za potrebe mednarodnega poročanja o stanju in razvoju slovenskih gozdov ter v omejenem obsegu tudi za nacionalno poročanje o trajnostnem razvoju slovenskih gozdov. Prednost vzpostavljenega sistema je mednarodno usklajena metodologija popisa na sistematični mreži ploskev preko celotne države. Trenutni sistem ima tudi določene omejitve, in sicer malo vzorčnih ploskev, kar vodi v večjo vzorčno napako pri izračunih nekaterih dendrometrijskih kazalnikov. V letu 2020 smo sistem MGGE nadgradili v kontinuiran panelni sistem, katerega osnova bodo nove trajne vzorčne ploskve na neuravnani sistematični mreži gostote 2 km x 2 km, kar je dobro izhodišče za uvedbo Nacionalne gozdne inventure (NGI) v Sloveniji.
Keywords: monitoring gozdov in gozdnih ekosistemov, lesna zaloga, prirastek, mortaliteta, odmrla biomasa, posek, sušice
Published in DiRROS: 12.07.2021; Views: 1315; Downloads: 507
Full text (686,93 KB) |
69. Delirij v paliativni medicini : neprepoznani sopotnik ob koncu življenjaJernej Benedik, 2008, professional article Abstract: Delirij je definiran kot spremenjena stopnja zavesti in pozornosti. Vključuje širok razpon simptomov, od čezmerne zaspanosti do agitiranega haluciniranja. Čeprav gre za učinke več dejavnikov na isti sistem (živčevje), bi težko govorili le o enem kliničnem stanju. Delirij se pojavi pri skoraj vseh bolnikih v terminalni fazi in je pogosto spregledan. Napačno razlaganje (zamenjevanje za bolečino) in zdravljenje bolnikovih simptomov ga lahko še poslabšata (predoziranje zdravil). Vzroki so številni in največkrat prepleteni. Diferencialna diagnoza pogosto terja dodaten napor za razločevanje med podobnimi stanji. Zdravljenje vključuje nefarmakološke in farmakološke ukrepe, s kateri želimo bolnika znova orientirati, če je to smiselno, predvsem pa ublažiti prestrašenost in stisko, izboljšati spanje, v skrajnem primeru pa ga uspavati.
Published in DiRROS: 05.01.2021; Views: 1126; Downloads: 446
Full text (184,57 KB)
This document has many files! More... |
70. Temeljni pojmi in predlagano izrazoslovje v paliativni oskrbiMaja Ebert Moltara, Marjana Bernot, Jernej Benedik, Andrej Žist, Nena Golob, Stanislav Malačič, Maja Kolšek-Šušteršič, Maja Ivanetič Pantar, Blaž Koritnik, Anamarija Meglič, Nevenka Krčevski-Škvarč, 2020, professional monograph Abstract: Paliativna oskrba je v slovenskem prostoru mlada stroka. Z njenim razvojem so se začeli uporabljati številni izrazi, ki so včasih nejasno in nenatančno opredeljeni. Posledica tega je, tako med strokovnjaki kot na splošno v družbi, njeno neustrezno razumevanje. občasno zato prihaja do nesporazumov in posledično tudi do strokovnih napak. Namen izvajanja paliativne oskrbe je zagotoviti čim boljšo kakovost življenja bolnikom z napredujočimi neozdravljivimi boleznimi ter nuditi podporo njihovim bližnjim, v času bolnikove bolezni in po smrti. V paliativni oskrbi zdravstveno osebje veliko bolj kot sicer posveča pozornost celostni obravnavi posameznega človeka, kot osebo z individualnimi telesnimi, psihološkimi, socialnimi in duhovnimi potrebami. To je dinamičen proces, saj se moramo ves čas prilagajati trenutnim potrebam bolnika in njegovih bližnjih ter z aktivnim načrtovanjem učinkovito preprečevati nove in nepotrebne zaplete. Zgodnja paliativna oskrba se v začetku obravnave bolnika z neozdravljivo boleznijo prepleta s specifičnim zdravljenjem. Kasneje, z napredovanjem bolezni, obravnava prehaja v obdobje pozne paliativne oskrbe in obdobje oskrbe umirajočega. Po sodobnih smernicah se paliativna oskrba izvaja celostno, neprekinjeno in integrirano v ostale zdravstvene stroke. Cilj paliativne oskrbe je sledenje vrednotam posameznika in ohranjanje dostojanstva življenja. V prispevku smo zbrali najpogosteje uporabljene izraze s področja paliativne oskrbe. Na podlagi mednarodnih priporočil, lokalnih značilnosti in nacionalnih izkušenj smo jih skušali čim bolj jasno opredeliti za naš prostor. Natančno opredeljeni pojmi paliativne oskrbe in njihova dosledna uporaba bodo vodili k boljšemu medsebojnemu razumevanju strokovnjakov in uporabnikov paliativne oskrbe ter k njenemu kakovostnejšemu izvajanju.
Keywords: paliativna oskrba, zdravljenje, mesebojno sporazumevanje
Published in DiRROS: 04.01.2021; Views: 1922; Downloads: 477
Full text (770,58 KB) |
