41. Acta Silvae et Ligni2014, ni določena Povzetek: Spletna stran revije: http://asetl.si/
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 181713; Prenosov: 159516
 Povezava na datoteko
Gradivo je zbirka in zajema 847 gradiv! |
42. Analiza informacijskih vrzeli podatkov gozdne inventure v Sloveniji v luči zahtev Ministrske konference o varstvu gozdov v Evropi (MCPFE)Anže Japelj, Milan Hočevar, 2008, strokovni članek Povzetek: V okviru evropskega procesa MCPFE se stanje gozdov in trajnost gospodarjenja znjimi preverja na podlagi stanja ter sprememb šestih Helsinških meril in podrejenih kazalnikov trajnostnega gospodarjenja. Opredelili smo razhajanja - informacijske vrzeli - med informacijskimi zahtevami količinskih kazalnikov MCPFE in razpoložljivimi podatki gozdne inventure. Vrzeli smo opredelili na podlagi sedmih kakovostnih meril. Največji informacijski vrzeli smo z vidika podajanja stanja kazalnikov opredelili v okviru 3., z vidika sprememb pa 4. Helsinškega merila. Glavna vzroka za to sta, da gozdna inventura ne daje nikakršnih podatkov za dva kazalnika 3. in en kazalnik 4. Helsinškega merila, ter dejstvo, da podatki velikokrat obstajajo le za eno obdobje. Vrzelim botrujejo tudi neusklajenost definicij, prostorska nepopolnost podatkov in nepreglednost metodologij. Za zmanjšanje informacijskih vrzeli bi bilo treba vsisteme zbiranja podatkov vpeljati nove znake (npr. gozdni tipi, enodobni/raznodobni sestoji, tipi obnove), postopki bi morali temeljiti na jasnih statističnih načelih, ki jih je treba dokumentirati.
Ključne besede: MCPFE, gozdna inventura, gozdna statistika, informacijske vrzeli, trajnost, gospodarjenje z gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4595; Prenosov: 1945
 Celotno besedilo (462,90 KB) |
43. Monitoring gozdov in gozdnih ekosistemov : priročnik za terensko snemanje podatkovMarko Kovač, Mitja Skudnik, Anže Japelj, Špela Planinšek, Saša Vochl, Franc Batič, Damijana Kastelec, Dušan Jurc, Maja Jurc, Primož Simončič, Milan Kobal, 2014, strokovna monografija Ključne besede: gozdarstvo, statistični modeli, poškodbe gozdov, inventura gozdov, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3403; Prenosov: 947
Celotno besedilo (12,77 MB) |
44. Strokovne podlage Programa ohranjanja kmetij in podeželja v gorskem in hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenjaAndreja Ferreira, Tine Premrl, Nikica Ogris, Anže Japelj, Jaka Klun, Mitja Skudnik, Robert Robek, Tina Jemec, Špela Jagodic, 2011, izvedensko mnenje, arbitražna odločba Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2962; Prenosov: 1104
Celotno besedilo (42,28 MB) |
45. Spremljanje razvrednotenja in poškodovanosti gozdov : navodila za obračun podatkov Popisa 2007 z opisom zgradbe zbirke podatkovGal Kušar, Anže Japelj, Barbara Polanšek, Matija Mlinar, 2009, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: poškodbe gozdov, inventure gozdov, popisi gozdov, zbirke podatkov, priročniki
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2881; Prenosov: 690
Celotno besedilo (12,40 MB) |
46. |
47. Poročilo o projektni nalogi FutMon Life+ : 1. mejnikGal Kušar, Anže Japelj, Mitja Skudnik, Špela Planinšek, Andreja Ferreira, Jure Žlogar, Dušan Jurc, 2009, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: metodologija, gozdna inventura, evropska mreža, FutMon+
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3216; Prenosov: 896
Celotno besedilo (5,92 MB) |
48. Adaptation to climate change in forestry : questionnaire of European Forest Institute to collect information from EU member statesMirko Medved, Hojka Kraigher, Dušan Jurc, Marko Kovač, Primož Simončič, Miran Čas, Špela Planinšek, Anže Japelj, Jaka Klun, Milan Kobal, Nike Krajnc, Lado Kutnar, Mitja Piškur, Tine Premrl, Robert Robek, Iztok Sinjur, Urša Vilhar, 2008, elaborat, predštudija, študija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3509; Prenosov: 846
Celotno besedilo (805,75 KB) |
49. |
50. Celostni pristop k obravnavi prožnosti sredozemskih gozdov - konceptualni okvir družbenoekoloških sistemovVasja Leban, Anže Japelj, 2017, strokovni članek Povzetek: V prispevku je predstavljen konceptualni okvir družbenoekoloških sistemov, s katerim pojasnjujemo odvisnost in povezave med gradniki in procesi družbene ter ekološke komponente sistemov. Družbenoekološki sistem temelji na konceptu upravljanja z ekosistemi na osnovi ekosistemskih storitev in pojasnjuje medsebojno odvisnost različnih komponent sistema - ekosistemov, ekosistemskih storitev, družbenega sistema in sistema gospodarjenja z ekosistemom. Konceptualni okvir hkrati vključuje vplive podnebja in sosednjih ekosistemov ter učinke institucij in drugih družbenih sistemov na obravnavani družbenoekološki sistem. Omogoča analiziranje in presojo pomembnosti okoljske problematike v izbranem kontekstu ter nudi podporo pri odločanju glede optimalnih rešitev za reševanje obravnavanega problema na ravni krajine ali večjih ekoloških enot.
Ključne besede: transdisciplinarni pristop, Sredozemlje, gozdni ekosistemi, družbeni sistemi, prožnost
Objavljeno v DiRROS: 19.04.2017; Ogledov: 4064; Prenosov: 765
Celotno besedilo (302,21 KB) |
