31. Zakonske osnove za upravljanje z divjadjo v Republiki SlovenijiMatevž Adamič, Sašo Novinec, 2017, professional article Abstract: Divjad so tiste vrste prostoživečih sesalcev in ptic, ki se lovijo. Načrtovanje upravljanja z divjadjo je večstopenjsko in velikopovršinsko. V Republiki Sloveniji z divjadjo gospodarijo upravljavci v 411 loviščih in 12 loviščih s posebnim namenom. V letu 2009 so bili na podlagi javnega razpisa izbrani upravljavci vseh lovišč in podeljene so bile koncesije za trajnostno gospodarjenje z divjadjo. V prispevku so pojasnjeni temeljni pojmi, predstavljen je sistem načrtovanja upravljanja z divjadjo in opisane so naloge koncesionarjev, ki izhajajo iz koncesijskih pogodb za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v lovišču.
Keywords: divjad, upravljanje, koncesija, lovišče, lovska družina, lovstvo, upravljanje z divjadjo
Published in DiRROS: 28.10.2017; Views: 3201; Downloads: 694
 Full text (307,40 KB) |
32. |
33. |
34. Comparison of motivation factors in two wood processing companiesJosip Faletar, Denis Jelačić, Leon Oblak, 2016, original scientific article Abstract: V raziskavi smo analizirali motivacijske in demotivacijske dejavnike med zaposlenimi v dveh lesno predelovalnih podjetjih. Raziskava je potekala v letih 2014 in 2015. Opravljena je bila z metodo anketiranja, s pomočjo vprašalnika, ki je vseboval šest vprašanj s ponujenimi možnimi odgovori. Vprašanja so bila zaprtega tipa, anketiranci pa so pomembnost vsebine posameznih odgovorov ocenjevali s štiristopenjsko lestvico. Anketiranih je bilo 180 zaposlenih v vsakem podjetju, rezultati pa so bili statistično obdelani s pomočjo X2 -testa in klasterske analize. S študijo smo ugotovili, da se najbolj pomembni motivacijski dejavniki med zaposlenimi v obravnavanih podjetjih bistveno razlikujejo. Zaposleni so najbolj zaskrbljeni glede socialnih potreb. Menijo tudi, da je v podjetju zelo pomembna psihološka klima. Motivacija zaposlenih je lahko povezana z večjo učinkovitostjo, višjo kakovostjo proizvodnje in poslovnimi rezultati, zato bi bilo treba takšne raziskave pogosteje opravljati.
Keywords: lesna industrija, upravljanje kadrov, motivaciji dejavniki, demotivacijski dejavniki
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4814; Downloads: 2624
Full text (1,30 MB) |
35. Presoja varovalnega učinka gozda pred snežnimi plazovi : primer ruske ceste pod VršičemAndrej Rozman, Jurij Diaci, 2016, original scientific article Abstract: Cesto na Vršič ogrožajo snežni plazovi, gozdovi nad njo pa opravljajo zaščitno in varovalno funkcijo pred njimi. Analizirali smo potencialno ogroženost dela ceste in gozda nad njo, opravili presojo zaščitne funkcije gozda pred snežnimi plazovi ter določili smernice in ukrepe za nadaljnji razvoj gozda in krepitev njegovega varovalnega učinka. Na objekt raziskave smo postavili mrežo 21 raziskovalnih ploskev. Po modificirani metodi NaiS (Frehner in sod., 2005) smo izločili in opisali sestoje ter primerjali njihovo dejansko stanje s ciljnim, ki zagotavlja zaščito pred snežnimi plazovi. Glede na naklon in pokritost z gozdom smo naredili karto, ki kaže najbolj ogrožena območja pred snežnimi plazovi. Ugotovili smo, da noben sestoj ne zagotavlja popolne in trajne zaščitne funkcije. Največji problem sta pomlajevanje in zagotavljanje raznomerne strukture sestojev. Najpomembnejše smernice za nadaljnji razvoj gozda so pospeševanje raznomerne in raznodobne strukture, zagotavljanje pomladka, vzgoja čim večjega števila nosilcev stabilnosti ter zagotavljanje dobre vitalnosti in zadostne gostote dreves.
Keywords: varovalni gozdovi, varovalna funkcija gozdov, zaščitna funkcija gozdov, snežni plazovi, upravljanje varovalnih gozdov, smernice za upravljanje z gozdovi, gojenje varovalnih gozdov
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4728; Downloads: 2250
Full text (2,54 MB) |
36. Ponovna naselitev risa (Lynx lynx) v Sloveniji : KočevskaJanez Čop, 1972, treatise, preliminary study, study Keywords: upravljanje z divjadjo, ris, Lynx lynx, Kočevje, ponovna naselitev, razširjenost
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2928; Downloads: 707
Full text (3,07 MB) |
37. Analiza in prostorsko modeliranje habitata jelenjadi (Cervus elaphus L.) jugozahodne Slovenije v rastrskem GIS okoljuKlemen Jerina, Miha Adamič, Anton Marinčič, Valentin Vidojevič, 2002, original scientific article Keywords: jelenjad, populacijska dinamika, Cervus elaphus, gozdni ekosistem, upravljanje divjadi, diskriminativna analiza, GIS, model, areal razširjenosti
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4669; Downloads: 2002
Full text (1,27 MB) |
38. |
39. Predlogi za izboljšanje razmer na področju upravljanja vodnih virovBrigita Jamnik, Mitja Janža, Joerg Prestor, Aleš Smrekar, Urša Vilhar, Branka Bračič-Železnik, Mateja Breg Valjavec, 2012, final research report Keywords: hidrologija, upravljanje vodnih virov, razmere
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2720; Downloads: 729
Full text (44,82 MB) |
40. Le najboljše od bobrov - praktični pristopi za ohranitev pozitivnih vplivov bobra in zmanjševanje konfliktovSaša Vochl, Duncan John Halley, 2017, professional article Abstract: Bober (Castor fiber) je ključna ekosistemska vrsta, ki s svojim delovanjem zelo vpliva na biotsko pestrost. Posledica podiranja dreves, gradnja jezov in kopanja v brežine so lahko tudi konflikti z ljudmi. V Slovenijo se je bober vrnil leta 1998 in z večanjem številčnosti pričakujemo povečanje konfliktnih primerov. Odvzem iz okolja je le kratkoročna rešitev, saj bobri izpraznjeno mesto ponovno naselijo. Slovenija nima znanja in izkušenj na področju preprečevanja poplav kot posledice bobrovih jezov. Z neinvazivnimi ukrepi je mogoče zmanjšati negativne posledice bobrovega delovanja in hkrati ohraniti vse pozitivne vidike njegove prisotnosti v okolju. Takojšnje in učinkovito razreševanje konfliktov je zelo pomembno, saj pripomore k zviševanju tolerance ljudi do bobrove prisotnosti.
Keywords: preprečevanje konfliktov, bobri, bobrov jez, upravljanje z divjadjo, upravljanje z biotsko pestrostjo, vplivi na ekosistem
Published in DiRROS: 19.04.2017; Views: 4154; Downloads: 772
Full text (2,66 MB) |
