41. |
42. Raba krmišč pri navadnem muflonu (Ovis orientalis musimon) na GorenjskemŽiga Marenk, Miha Krofel, 2019, original scientific article Abstract: Navadni muflon (Ovis orientalis musimon) je danes v Sloveniji najštevilčnejša, vendar zelo slabo raziskana tujerodna vrsta parkljarjev. Tudi drugod po Evropi so raziskave te vrste redke, še zlasti glede rabe krmišč, čeprav je dopolnilno krmljenje pogosta praksa v mnogih državah. V pričujoči raziskavi smo s pomočjo avtomatskih kamer ugotavljali sestavo tropov muflonov, ki so obiskovali pet zimskih krmišč na Gorenjskem. Spremljali smo tudi cirkadiano dinamiko obiskov krmišč ter pojavljanje drugih vrst divjadi pri krmiščih. Povprečna velikost tropov muflonov je znašala 3,5 živali; najpogosteje so krmišča obiskovale samice z mladiči. Zabeležili smo dva viška obiskov krmišč, in sicer okoli sončnega vzhoda in zahoda. Krmišča za muflone je obiskovalo še šest drugih vrst divjadi, med katerimi je bil najdominantnejši navadni jelen (Cervus elaphus). Spremljanje krmišč z uporabo avtomatskih kamer se je izkazalo za učinkovit način spremljanja populacije muflonov in njihove rabe krmišč.
Keywords: muflon, Ovis orientalis musimon, krmljenje, krmišča, socialni sistem, struktura tropov, cirkadiana aktivnost, medvrstne interakcije, foto-pasti, Slovenija
Published in DiRROS: 08.07.2019; Views: 7239; Downloads: 2742
 Link to full text
This document has many files! More... |
43. Strokovno mnenje o osnutku gozdnogospodarskega načrta za GGE Vzhodno Pohorje (2016-2025)Marko Kovač, Špela Planinšek, Lado Kutnar, Hojka Kraigher, 2018, expertise, arbitration decision Keywords: gozdnogospodarki načrti, sistem načrtovanja, gozdnogospodarska enota, Pohorje, Slovenija
Published in DiRROS: 08.10.2018; Views: 2498; Downloads: 89 |
44. Strokovno mnenje o osnutku gozdnogospodarskega načrta za GGE Pokljuka (2016-2025)Marko Kovač, Lado Kutnar, Špela Planinšek, Hojka Kraigher, 2018, expertise, arbitration decision Keywords: gozdnogospodarki načrti, sistem načrtovanja, gozdnogospodarska enota, Pokljuka, Slovenija
Published in DiRROS: 08.10.2018; Views: 2271; Downloads: 88 |
45. Strokovno mnenje o osnutku gozdnogospodarskega načrta za GGE Idrija II (2018-2027)Špela Planinšek, Marko Kovač, Lado Kutnar, Hojka Kraigher, 2018, expertise, arbitration decision Keywords: gozdnogospodarki načrti, sistem načrtovanja, gozdnogospodarska enota, Idrija, Slovenija
Published in DiRROS: 08.10.2018; Views: 2734; Downloads: 110 |
46. Predlog o organiziranju nacionalne gozdne inventure za mednarodno in domače poročanje o trajnostnem gospodarjenju z gozdoviMitja Skudnik, David Hladnik, 2018, original scientific article Abstract: Na podlagi simuliranja zgostitve mreže monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov (4 x 4 km) in podatkov za leto 2012 smo prikazali, da bi za manj kot 10 % vzorčne napake pri ocenah lesne zaloge, prirastka in količine odmrle drevnine potrebovali vsaj 2 x 2 km ali celo 2 x 1,4 km mrežo ploskev, ki bi jo lahko poimenovali nacionalna gozdna inventura. Zaradi lažje organiziranosti dela (redne letne naloge zaposlenih na GIS in ZGS) predlagamo uvedbo panelnega inventurnega sistema, v katerem je sistematična mreža vzorčnih ploskev razdeljena v posamezne skupine ti. panele, ki jih kasneje premikamo tako, da je vsak panel na celotni površini države izmerjen v posameznem letu. S tako organizirano kontinuirano NGI bi vzpostavili metodološko statistično utemeljen in kakovosten informacijski sistem o gozdovih za letna poročila o stanju slovenskih gozdov na državni ravni in hkrati bi po enem snemalnem ciklu pridobili dovolj velik vzorec za konsistentna poročila o stanju gozdov na nižjih prostorskih ravneh kot so provenienčna območja, GGO ali statistične regije.
Keywords: gostota vzorčenja, stanje gozdov, nacionalna gozdna inventura, intervalne ocene, stratifikacija podatkov, panelni sistem
Published in DiRROS: 30.09.2018; Views: 3160; Downloads: 798
 Full text (368,58 KB) |
47. Slovensko gozdnogospodarsko načrtovanje na razpotju : analiza sedanjega sistema : (drugi del)Marko Kovač, 2018, review article Abstract: Študija je bila omejena na sistemsko analizo obstoječega gozdarskega načrtovalskega sistema, ki je pokazala, da ima sistem metodološke pomanjkljivosti, kot so neustreznost vsebin tipov načrtov, nepovezanost načrtov gozdnogospodarskih območij in enot ter nasprotne informacijske in komunikacijske tokove. Povezava med načrtom gozdnogospodarske enote in gojitvenimi načrti je tehnično korektna, vsebinska povezanost pa šibka. Na drugi strani je analiza kakovosti pokazala, da vsebine načrtov niso optimalne; šibka področja so rastišča, funkcije gozdov, analiza trajnosti, cilji, usmeritve in ukrepi. Študija kritično analizira še pomen dediščine idej, družbenih sistemov, politične pokrajine in nerešenih težav, tem, ki so vseskozi zelo zaznamovale razvoj sistema načrtovanja. V razpravi je prikazano, da ima večina evropskih držav bistveno enostavnejše in manj regulirane gozdarske načrtovalske sisteme, kot je slovenski. Hkrati študija navaja priporočila, kje iskati poenostavitve načrtovalskega sistema.
Keywords: gozdnogospodarski načrti, hierarhičnost, sistem gozdarskega načrtovanja, informacijski in komunikacijski tok, informacijska učinkovitost, dejavniki razvoja
Published in DiRROS: 30.09.2018; Views: 3064; Downloads: 685
Full text (374,70 KB) |
48. Slovensko gozdnogospodarsko načrtovanje na razpotju : zgodovina gozdnogospodarskega načrtovanja : (prvi del)Marko Kovač, 2018, professional article Abstract: Prispevek se omejuje na oris razvoja sistema gozdnogospodarskega načrtovanja na ozemlju Slovenije. Zgodovinski pregled je pokazal, da so na ozemlju zdajšnje države začeli urejati gozdove zgodaj. Sprva je prevladovala nemška šola, proti koncu 19. stoletja pa se je začelo razvijati domače gozdarsko znanje, ki je temeljilo na zastornem, skupinsko postopnem in prebiralnem gospodarjenju. Vse do l. 1940 je bilo načrtovanje z vidika znanja in koncepta primerljivo s srednjeevropskim. Od leta 1945 do 1991, v času nedemokratičnega komunističnega sistema, je bilo gozdnogospodarsko načrtovanje del centralno planskega gospodarjenja. To gozdarsko načrtovanje je bilo relativno dobro razvito samo v delu, ki je zadeval pridobivanje in interpretacijo podatkov o gozdu, v preostalih delih, kot so organizacija načrtovanja, spoštovanje ekonomskih zakonitosti in način odločanja, pa je bilo nedemokratično in neracionalno. Zdajšnji sistem gozdnogospodarskega načrtovanja je še vedno v tranziciji. Medtem ko je bil sistem tehnološko in vsebinsko posodobljen, pa organizacija načrtovanja, informacijska in ekonomska racionalnost ter način odločanja še naprej odsevajo prejšnji družbeni red in čakajo na posodobitev.
Keywords: gozdnogospodarski načrti, zgodovinski pregled, sistem gozdarskega načrtovanja, nemška šola, tipi načrtov, domače znanje, družbeno-ekonomski sistem
Published in DiRROS: 30.09.2018; Views: 3117; Downloads: 759
Full text (249,94 KB) |
49. Transplantacija srca 28 let po končanem zdravljenju ne-Hodgkinovega limfoma v otroštvuLorna Zadravec-Zaletel, Peter Rakovec, Matija Jelenc, Zvezdana Dolenc-Stražar, Berta Jereb, 2014, short scientific article Abstract: Pri bolnikih, ki so se zdravili zaradi raka v otroštvu, so okvare kardiovaskularnega sistema med poglavitnimi vzroki pozne umrljivosti, ki je sedem-krat večja kot pri splošni populaciji. Najpogostejši vzrok komplikacij na srcu pri bolnikih z rakom so antraciklini ki sodijo med najučinkovitejša zdravila neoplastičnih bolezni. Pri opisu primera našega bolnika želimo opozoriti na napredujočo okvaro srčne mišice po zdravljenju ne-Hodgkinovega limfoma s kemoterapijo, ki je vsebovala antracikline in alkilirajoče agense, in je 28 let po končanem zdravljenju privedla do odpovedi srca, zaradi katere je bila potrebna transplantacija srca. Pri bolnikih, zdravljenih z antracikini, je zelo pomembno doživljenjsko sledenje funkcije srca, da vsako motnjo (tudi klinično nemo) na srcu čim prej odkrijemo in ustrezno zdravimo. Ehokardiografija je najpogosteje uporabljena diagnostična metoda za ocenjevanje delovanja srca v okviru sledenja poznih posledic zdravljenja s citostatiki in/ali obsevanjem. Zelo pomembno je morebitne okvare najti v fazi, ko je bolnik še asimptomatski, saj lahko z ustreznim zdravljenjem (predvsem ACE inhibitorji in beta-blokatorji) in ustreznim načinom življenja in zmanjševanjem drugih dejavnikov tveganja za razvoj kardiovaskularnih obolenj preprečimo oz. upočasnimo razvoj življenje ogrožujoče okvare srca.
Keywords: pozne posledice raka, otroci, ne-Hodgkinov limfom, kardiovaskularni sistem, odpoved srca
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 3132; Downloads: 795
Full text (441,14 KB) |
50. Spletni informacijski sistem MojGozdar.siMatevž Triplat, Mitja Piškur, Nike Krajnc, 2018, professional article Keywords: kakovost del, ustreznost izvajalcev, storitve, gozdarstvo, trajnostno gospodarjenje, informacijski sistem, Slovenija
Published in DiRROS: 16.04.2018; Views: 3006; Downloads: 766
Full text (223,12 KB) |
