31. Kakovost pelet na slovenskem trgu 2015Peter Prislan, Nike Krajnc, Mitja Piškur, 2015, treatise, preliminary study, study Keywords: kakovost pelet, mehanska obstojnost, vsebnost vode, delež pepela, lastnosti pelet Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2549; Downloads: 729 Full text (10,55 MB) This document has many files! More... |
32. Degradirana gozdna tla in vegetacijaJože Sušin, 1982, final research report Keywords: gozdarstvo, gozd, tla, streljarjenje, degradacija tal, talni tipi, dušik, kemične lastnosti tal, onesnaženje, tla, fluor Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2600; Downloads: 603 Full text (649,45 KB) |
33. Ocena primernosti bukove žagovine kot ojačitvene komponente pri pripravi termoplastičnih biokompozitovJanja Zule, Silvester Bolka, Janez Slapnik, 2016, original scientific article Abstract: Bukovo žagovino smo uporabili kot ojačitveno komponento pri pripravi biokompozitov z uporabo polioksimetilena % POM in polimlečne kisline % PLA kot polimerne matrice. Z ekstrudiranjem in brizganjem smo pripravili materiale z različno vsebnostjo žagovine, in sicer 5, 10 in 15 ut. %. Določili smo njihove mehanske (E modul, upogibna in natezna trdnost, raztezek) in termične (tališče, steklasti prehod) lastnosti. Rezultati v primeru obeh matric kažejo, da žagovina deluje kot ojačitev za upogibne obremenitve in pri matrici POM tudi za natezne obremenitve. Dodatek žagovine v matrico POM ali PLA dvigne maksimalno temperaturo uporabe kompozitov. Nove materiale odlikuje nizka gostota, njihova glavna pomanjkljivost pa je krhkost. So dobra in cenovno ugodna alternativa kompozitom z vgrajenimi steklenimi vlakni. Keywords: bukova žagovina, biokompoziti, polioksimetilen, polimlečna kislina, ekstruzija, brizganje, mehanske lastnosti, termične lastnosti Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4849; Downloads: 2461 Full text (622,72 KB) |
34. |
35. Degradirana gozdna tla in vegetacijaJože Sušin, 1979, final research report Keywords: gozdarstvo, gozd, tla, streljarjenje, degradacija tal, talni tipi, dušik, kemične lastnosti tal, onesnaženje, tla, fluor Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3062; Downloads: 642 Full text (1,93 MB) |
36. Korelacija med fizikalnimi in kemičnimi lastnostmi ter produktivnostjo gozdnih tal v SlovenijiMarjan Pavšer, 1973, treatise, preliminary study, study Keywords: gozdarstvo, tla, fizikalne lastnosti, kemične lastnosti, klima, Slovenija, smreka, jelka, bukev Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2740; Downloads: 872 Full text (4,67 MB) This document has many files! More... |
37. Rastiščne značilnosti izbranih pokljuških barij in okoliškega smrekovega gozdaLado Kutnar, Primož Simončič, Alenka Gaberščik, Andrej Martinčič, 2001, original scientific article Keywords: smrekovo barje, visoko barje, hidrologija, kemijske lastnosti tal, Sphagno-Piceetum, Pino mugi-Sphagnetum, DCA ordinacija, šotna tla, Pokljuka Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4391; Downloads: 1914 Full text (1,61 MB) |
38. |
39. Fizikalne in mehanske lastnosti svežega in osušenega lesa v bukovih deblih, izruvanih med žledolomomŽeljko Gorišek, Denis Plavčak, Dominika Gornik Bučar, Maks Merela, Katarina Čufar, Aleš Straže, 2017, original scientific article Abstract: V raziskavi smo preučevali fizikalne in mehanske lastnosti lesa v deblih navadnih bukev (Fagus sylvatica L.), izruvanih med žledolomom. Lastnosti smo preučevali na vzporednih preizkušancih sveže in osušene bukovine, ki smo jih sistematično vzorčili po radialni in vertikalni smeri dreves. Določili smo gostoto, togost, upogibno trdnost, strižno trdnost v smeri lesnih vlaken ter tlačno trdnost lesa v vseh anatomskih smereh. Togost smo primerjalno vrednotili med statično 4-točkovnim upogibom in nedestruktivno z merjenjem hitrosti ultrazvoka ter z določanjem frekvenčnega odziva. V drevesih, ki so izruvana obležala v gozdu od februarja do konca vegetacijske dobe 2014 in so imela delno ohranjen koreninski sistem, aktivno krošnjo in zadosten kapilarni tok, nismo zaznali sprememb gostote in mehanskih lastnosti, ki bi bile posledica razkroja lesa. Tako v svežem kot osušenem stanju smo ugotovili značilni vzorec porazdelitve gostote in trdnosti. Gostota lesa je po višini dreves naraščala, v radialni smeri od stržena proti periferiji debla pa smo zaznali rahel trend zmanjševanja. Mehanske lastnosti z izjemo prečne tlačne trdnosti se povečujejo tako po višini debla kot tudi od stržena proti kambiju in so bile vedno boljše pri osušenem kot pri svežem lesu. Zanesljivost nedestruktivnih metod za določanje togosti je večja pri ocenjevanju osušenega lesa. Za oceno upogibne trdnosti z nedestruktivnimi metodami še vedno priporočamo vzporedno vizualno opredelitev značilnosti lesa. Keywords: bukev, Fagus sylvatica, gostota, mehanske lastnosti, nedestruktivno testiranje, žledolom Published in DiRROS: 03.07.2017; Views: 6090; Downloads: 3409 Full text (1012,73 KB) This document has many files! More... |