291. Ekosistemske storitve urbanih gozdov za rezervni vodni virUrša Vilhar, Erika Kozamernik, 2020, original scientific article Abstract: Gozdovi s svojimi ekosistemskimi storitvami pomembno prispevajo k varovanju vodnih virov, posebno v urbanih okoljih. V članku predstavljamo metodologijo za oceno ekosistemskih storitev urbanih gozdov za varovanje rezervnega vodnega vira, pri čemer je to prva tovrstna neekonomska ocena. Da bi lahko primerjali ekosistemske storitve gozdov za varovanje vodnih virov z drugimi rabami tal, smo za vodozbirno zaledje rezervnega vodnega vira izbrali kazalnike za ohranjanje kakovosti voda, uravnavanje količine voda in zmanjševanje onesnaženosti zraka za urbane gozdove in druge rabe tal v študijskem območju. Za vsak kazalnik smo izračunali relativni prispevek posamezne rabe tal k ekosistemski storitvi varovanja vodnih virov, in sicer za (1) kmetijska zemljišča, (2) travniki in opuščena kmetijska zemljišča, (3) urbani gozd, (4) mokrišča, močvirja in poplavne ravnice ter (5) pozidano zemljišče. Ugotovili smo, da urbani gozdovi v znatno večji meri prispevajo k ekosistemski storitvi varovanja vodnih virov kot druge rabe tal. Največji prispevek urbanih gozdov je bil ugotovljen pri ohranjanju kakovosti voda ter zmanjševanju onesnaženosti zraka, kjer so kazalniki znatno višji kot za travnike ali kmetijska zemljišča. Prav tako je bil ugotovljen velik prispevek urbanih gozdov k uravnavanju količine voda, ki pa je bil višji za mokrišča, močvirja in poplavne ravnice. K ekosistemskim storitvam varovanja vodnih virov je glede na izbrane kazalnike največji skupni relativni prispevek urbanih gozdov (2,4), katerim sledijo travniki in opuščena kmetijska zemljišča (1,6). Mokrišča, močvirja oziroma poplavne ravnice (1,3) prispevajo podobno kot kmetijska zemljišča (1,2). Najmanjši relativni skupni relativni prispevek pa smo ugotovili za pozidane površine (0,0). Glede na velik prispevek urbanih gozdov k ekosistemski storitvi varovanja vodnih virov v primerjavi z drugimi rabami tal bi bilo smiselno njihov delež ohraniti ali v II. in III. vodovarstvenem območju celo povečati. Vsekakor pa bi bilo priporočljivo omejiti širjenje urbanizacije ter druge človekove dejavnosti, ki ogrožajo vodne vire.
Keywords: urbani gozdovi, ekosistemske storitve, oskrba s pitno vodo, raba tal, zelena infrastruktura
Published in DiRROS: 02.05.2020; Views: 2509; Downloads: 713
 Full text (573,97 KB) |
292. |
293. |
294. |
295. |
296. |
297. Nekaj zdravega, sladkega in užitnega iz gozda : povzetek referatovErika Kozamernik, Simon Zidar, Matic Konc, Peter Železnik, 2019, proceedings of professional or unreviewed scientific conference contributions Abstract: V izobraževalnem seminarju z aktivnostmi gozdne pedagogike smo želeli združiti znanja, ki nekaterim že ustvarjajo delovna mesta, in potrebe širše javnosti, ki o teh nelesnih dobrinah ve precej, a kljub temu še ne dovolj, da bi se z njimi lahko poistovetila ali jih predajala kakovostno naprej.
Keywords: gozdovi, gozdni proizvodi, spoznavanje narave, zborniki, elektronske knjige
Published in DiRROS: 19.02.2020; Views: 2069; Downloads: 1056
Full text (3,95 MB) |
298. Monitoring gozdov in gozdnih ekosistemov : priročnik za uporabo tablične aplikacije pri popisu 2018Mitja Skudnik, Andrej Grah, Aleksander Marinšek, Anže Martin Pintar, Špela Planinšek, 2019, treatise, preliminary study, study Keywords: tablična aplikacija, popis 2018, gozdovi, gozdna inventura
Published in DiRROS: 31.01.2020; Views: 1909; Downloads: 650
Full text (3,25 MB) |
299. Karantenski škodljivi organizmi v slovenskih gozdovih - ali smo pripravljeni?Barbara Piškur, Andreja Kavčič, Tine Hauptman, Peter Smolnikar, Nike Krajnc, Matevž Triplat, 2019, original scientific article Abstract: V veljavo prihaja nova zakonodaja EU na področju zdravja rastlin, t.i. Uredba o zdravju rastlin, ki bo zavezujoča za vse države članice. Po tej uredbi bodo morale posamezne države EU izvajati aktivnosti za preprečevanje vnosa na ozemlje Unije in širjenja po njem za karantenske škodljive organizme za Unijo. Uredba državam članicam med drugim nalaga izvajanje večletnih programov preiskav, pripravo načrtov izrednih ukrepov ter izvajanje simulacijskih vaj za predpisane karantenske organizme, škodljive za rastline na območju EU. Nova zakonodaja zadeva zelo različna področja, zato bo treba izvajanje zahtev EU ustrezno prilagajati glede na posamezne panoge (npr. hortikultura, kmetijstvo, gozdarstvo). Uveljavitev nove zakonodaje bo še posebno velik izziv v gozdarstvu, saj so gozdovi izredno kompleksni ekosistemi s številnimi posebnostmi, ki jih bo treba upoštevati in temu primerno prilagoditi ukrepe. V Sloveniji bo še posebno velik zalogaj usklajevanje Uredbe o zdravju rastlin s predpisi na področju gozdarstva in varstva okolja. Izziva smo se lotili v projektu CRP Razvoj organizacijske in tehnične podpore za učinkovito ukrepanje ob izbruhu gozdu škodljivih organizmov, katerega glavni cilj je povezati organizacije, potrebne za izvajanje aktivnosti ob pojavu karantenskega škodljivega organizma v gozdu in določiti njihove naloge, pripraviti seznam ustrezno usposobljenih izvajalcev ukrepov ter izdelati predlog za načrte izrednih ukrepov za prednostne škodljive organizme za izbruhe v gozdu.
Keywords: gozdovi, karantenski škodljivi organizmi, gozdarski izvajalci, ukrepi, zakonodaja
Published in DiRROS: 20.12.2019; Views: 3247; Downloads: 767
Full text (223,03 KB) |
300. Mikroklimatske razmere v sestojih in vrzelih dinarskih jelovobukovih gozdov Slovenije z vidika podnebnih spremembJanez Kermavnar, Mitja Ferlan, Aleksander Marinšek, Klemen Eler, Andrej Kobler, Lado Kutnar, 2019, original scientific article Abstract: Dinarski jelovo-bukovi gozdovi so eden glavnih gozdnih vegetacijskih tipov v Sloveniji, v katerih so se v zadnjem obdobju zaradi naravnih ujm spremenile ekološke razmere. Namen raziskave je bila analiza izbranih spremenljivk mikroklime (temperatura zraka, relativna zračna vlaga) v strnjenih sestojih, v presvetljenih sestojih in v sestojnih vrzelih na treh raziskovalnih območjih (Trnovski gozd, Snežnik, Kočevski rog). Za strnjene sestoje je bila značilna visoka stopnja zastiranja tal s krošnjami dreves ( ~ 95 %). Sestojne vrzeli so nastale s posekom vseh dreves na krožni površini 0,4 ha, v presvetljenih sestojih pa je bila posekana približno polovica lesne zaloge gozdnega sestoja. Ukrepi so bili izvedeni leta 2012, meritve meteoroloških spremenljivk pa smo opravili prvo (2013) in drugo (2014) leto po sečnji. Primerjali smo, kako se mikroklimatske razmere v sestojih in vrzelih spreminjajo v vegetacijski sezoni (maj-oktober) in kakšne so razlike med dvema meteorološko razmeroma različnima poletjema v letih 2013 (več vročinskih valov, poletna suša) in 2014 (nestanovitno vreme z relativno veliko količino padavin). Izmerjene najvišje dnevne temperature zraka (Tmax) so bile izrazito višje v vrzelih kot v sestoju, v povprečju za 3,6 °C; najnižja relativna zračna vlaga (RVmin) pa je bila nižja, v povprečju za 15,0 odstotnih točk. Razlike v obeh spremenljivkah med sestoji in vrzelmi so bile največje v poletnih mesecih (junij-avgust) leta 2013 (Tmax: 4,9 °C; RVmin: -19,7 odstotnih točk), ki je bilo razmeroma vroče in sušno. Na podlagi meritev meteoroloških spremenljivk in zastora drevesnih krošenj (podatki LiDARskega snemanja) v presvetljenih sestojih smo ugotovili statistično značilno negativno linearno povezavo med zastorom drevesnih krošenj in Tmax ter pozitivno povezavo med zastorom krošenj in vrednostmi RVmin. Rezultate analiz smo prikazali v luči potencialnih vplivov podnebnih sprememb, katerim so dinarski jelovo-bukovi gozdovi zaradi kombinacije neugodnih dejavnikov npr. zmanjšana mehanska in biološka stabilnost sestojev zaradi velikopovršinskih motenj, poletne suše, vodoprepusten kraški teren ter pogosto plitva tla z majhno sposobnostjo zadrževanja vode - še posebej izpostavljeni.
Keywords: dinarski jelovo-bukovi gozdovi, temperatura zraka, relativna zračna vlaga, sestojne vrzeli, zastor krošenj dreves, podnebne spremembe, Slovenija
Published in DiRROS: 20.12.2019; Views: 2597; Downloads: 786
Full text (388,92 KB) |
