Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
Research data

Options:
  Reset

Query: "keywords" (Quercus) .

11 - 20 / 21
First pagePrevious page123Next pageLast page
11.
12.
A study of important entomofauna in oak forests of Slovenia
Miroslav Harapinov, Maja Jurc, 2000

Abstract: Insects in 9 research areas in pedunculate oak and sessile oak forests in Slovenia have been studied. We identified 35 insect species as well as two genera from 13 families. The defoliation of oak leaves in studied forests was between 10 and 90 %. More than 80 % of the defoliation was caused by mottled umber and winter moth (Erannis defoliaria Cl., Operophthera brumata L.). Leaf-roll moths are an important group of pests of oak leaves and acorns. The most numerous is the green leaf-roll moth, Tortrix viridana L., followed by Archips crataegana Hb., Laspeyresia splendana Hb. and Laspeyresia amplana Hb. The ratio of appearance of oak sawflies (Apethymus abdominalis Lep. and Apethymus braccatus Gmel.) was 9 : 1. During the past 10 years, oak miner (Tischeria complanella Hb.) has attacked young oak trees heavily. Acorn destroyers (Balaninus glandium Mrsh. and Balaninus nucum L.) were important acorn pests. During the gradation of defoliators in the Prekmurje region of Slovenia there was an increased population density of their predators, such asground beetles and burying beetles (Calosoma sycophanta L., Calosoma inquisitor L., Carabus spp., Xylodrepa quadripunctata L. We can confirm that the health of oak forests in Slovenia is better than in Croatia and southeastern Europe.
Keywords: dob, Quercus robur, graden, Quercus petraea, gozdarska entomologija, Insecta, žuželka, škodljivec, entomofauna, Slovenija, pedunculate oak, Quercus robur, sessile oak, Quercus petraea, forest entomology, Insecta, entomofauna, Slovenija
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 883; Downloads: 47
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

13.
Vloga fitinske kisline pri shranjevanju želoda gradna (Quercus petraea (Matt.) Liebl.)
Sašo Žitnik, Hojka Kraigher, 1999

Abstract: Cilj raziskave je razviti nove postopke daljšega shranjevanja gradnovega želoda, ki bi bili poceni in praktični, saj je z zdaj znanimi metodami zaradi rekalcitrantnosti želoda možno shranjevati le nekaj mesecev. Raziskovanje sloni na hipotezi, da je vitalnost želoda po daljšem shranjevanju v pozitivni korelaciji z vsebnostjo fitinske kisline v njem, kar je v pozitivni korelaciji z vsebnostjo razpoložljivega fosforja v tleh. Poskus je zastavljen kot študija enega primera na dveh izbranih ploskvah, poraslih z gradnom. Ploskvi se bistveno razlikujeta po vsebnosti celotnega fosforja v listih, kar smo uporabili kot kazalec razpoložljivega fosforja v tleh. Želod smo nabrali na ploskvah oktobra 1997. Nato je bil shranjen 9 mesecev, do avgusta 1998. Pred shranjevanjem in nato vsake tri mesece smo opravili naslednje analize: vlažnost in kalivost želoda, vsebnost hranil (P, K, Ca, Mg) in vsebnost fitinske kisline. Pokazalo se je, da je na ploskvi z večjo vsebnostjo celotnega fosforja v listih tudi večja vsebnost celotnega fosforja v želodu. Na tej ploskvi je tudi večja vsebnost fitinske kisline v želodu, hkrati pa je večja njegova kalivost. Vendar so razlike opazne samo na začetku shranjevanja,nato postopoma izginejo. Rezultati kažejo, da bi lahko obstajala pozitivna korelacija med vitalnostjo želoda po daljšem času shranjevanja, vsebnostjo fitinske kisline v njem in vsebnostjo fosforja v tleh, vendar dosedanji rezultati niso pokazali statistično značilnih razlik.
Keywords: semenarstvo, želod, graden, Quercus petraea (Matt.(Liebl.)), shranjevanje, fitinska kislina, fosfor, kalivost, Slovenija
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 852; Downloads: 51
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

14.
Nekateri ekofiziološki kazalci stresa pri dobu (Quercus robur L.) v severovzhodni Sloveniji
Matjaž Čater, Franc Batič, 1999

Abstract: Opazno sušenje in fiziološko pešanje doba (Quercus robur L.) je posebno izrazito v Prekmurju v zadnjem desetletju zaradi sušnega podnebja, neugodne razporeditve padavin in možnih hidromelioracijskih ukrepov. Prispevek obravnava povezavo med vodnim stresom in kazalci vodnih razmer (višina podtalnice, padavine, vodostaji rek Mure in Ledave) ter drugimi kazalci stresa(vodni potencial, električna prevodnost kambijeve cone, osutost krošnje)v gozdnem kompleksu Murska šuma na skrajnem vzhodu Slovenije, kjer stabili izbrani dve ploskvi z različno poškodovanostjo dobovih dreves. Tam smo mesečno določali vodni potencial, električno prevodnost kambijeve cone in osutost krošnje. Meritve so pokazale zvezo med vodnim potencialom in gladino podtalnice, ki je bila na ploskvi z bolj prizadetimi dobovimi drevesi večja, kot na ploskvi z manjšo prizadetostjo. Vzporedno s terenskimi opazovanji je potekal lončni poskus v kontroliranih pogojih na petletnih dobovih sadikah, opravljen v avgustu. Točka začetnega zapiranja listnih rež je bila v intervalu med -0,5 in -0,7 MPa, nepovratno zapiranje pa je povzročil vodni potencial pod (bolj negativen) -1,62 MPa.
Keywords: dob, Quercus robur (L.), propadanje, rastišče, vodni režim, ksilemski vodni potencial, električna upornost, kambij, kambijeva cona, Prekmurje, Murska šuma, Slovenija
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 927; Downloads: 51
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

15.
16.
Morfološka analiza puhastega hrasta (Quercus pubescens Willd.) v Sloveniji
Mateja Jerše, Franc Batič, 2007

Abstract: Z raziskavo smo poskusili ovrednotiti morfološke raznolikosti puhastega hrasta(Quercus pubescens Willd.) v Sloveniji. Raznolikost je posledica pestrosti rastišč in možnosti križanja z drugimi vrstami hrastov. Rezultati analize so bili dobljeni na osnovi meritev in opazovanja listov, plodov in kratkih poganjkov puhastegarasta, vzorčenih v osmih populacijah po Sloveniji. Na posamezni lokaciji je bilo izbranih do pet dreves in na posameznem drevesu nabranih do sto listov s kratkih poganjkov v osvetljenem delu krošnje. Na osebkih s plodovi so bili nabrani tudi plodovi. V laboratoriju je bilo na listih izmerjenih, ocenjenih in izračunanih 13 parametrov, na plodovih in kratkih poganjkih pa po en parameter. Uporabljene so bile deskriptivne, univariatne in multivariatne statistične metode za izvrednotenje rezultatov. Analize morfoloških parametrov so pokazale značilne razlike tako med posameznimi osebki v populacijah kot med populacijami. Ugotovljeno je bilo tudi, da vrsto Q. virgiliana (Ten.) Ten. lahko obravnavamo znotraj vrste Q. pubescens.
Keywords: puhasti hrast, Quercus pubescens Willd., Quercus virgiliana (Ten.), morfologija, listi, plodovi, Slovenija, oak, morphology, leaf, fruit, Slovenia
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 929; Downloads: 72
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

17.
Dinamika ksilogeneze pri gradnu v letu 2007
Jožica Gričar, 2008

Abstract: S svetlobnim mikroskopom smo raziskali sezonsko dinamiko nastanka lesa pri gradnu (Quercus sessiliflora Salisb.) v rastni sezoni 2007. Konec marca so se delitve v kambiju že začele in število celic je naraslo na 10-11 slojev. Maksimalno celično produkcijo smo na ksilemski strani zabeležili v drugi polovici maja, ko smo ugotovili prek 100 ?m prirastka na teden. Kambijeva aktivnost se je zaključila do sredine avgusta in število celic je upadlo na 5-7 slojev. Oblikovanje sekundarne stene in lignifikacija v terminalnih celicah kasnega lesa pa sta potekala še nadaljnjih 4-5 tednov. Dinamika nastanka lesa pri gradnu se razlikuje od debelinske rasti iglavcev.
Keywords: Quercus sessiliflora, ksilogeneza, kambijeva aktivnost, traheja, rani les, kasni les
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 872; Downloads: 81
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

18.
Makro EWVA - učinkovito orodje za analizo prevodnih elementov ranega lesa venčastoporoznih listavcev
Jernej Jevšenak, Tom Levanič, 2014

Abstract: V članku je predstavljena uporabnost programa ImageJ v lesni anatomiji. Njegova glavna prednost sta prosta dostopnost ter možnost vključevanja dodatnih vtičnikov in makrov. Program ImageJ smo uporabili kot platformo za razvoj makra EWVA za avtomatizirano prepoznavanje ranega lesa ter hitro in učinkovito analizo trahej venčastoporoznih listavcev. Uporabnost makra EWVA predstavljamo na primeru dveh dobov iz sestoja v Mlačah. V zaključku razpravljamo o prednostih in slabostih uporabljene metode.
Keywords: lesna anatomija, Quercus robur, traheje ranega lesa, prevodni elementi, ImageJ, makro, EWVA, Slovenija
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 901; Downloads: 61
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

19.
Odvisnost velikosti prevodnih elementov doba (Quercus robur L.) od temperatur na dveh rastiščih Querco-Carpinetum v Sloveniji
Jernej Jevšenak, Tom Levanič, 2015

Abstract: Namen študije je analizirati odnos med povprečnimi mesečnimi temperaturami in dimenzijami trahej dveh zdravih in ene propadajoče skupine dobov z dveh rastišč Querco-Carpinetum v Sloveniji. Kronologije povprečnih površin trahej in vsot površin trahej smo izdelali po predhodni skrbni pripravi površin vzorcev in analizi slik z makrom EWVA v programu ImageJ. Skupina propadajočih dreves s Cigonce je imela največje povprečne površine trahej in največjo površino prevodnega tkiva, kar povezujemo s propadanjem te skupine. Analiza časovne stabilnosti korelacijskih koeficientov je za propadajoča drevesa pojasnila negativne korelacijske koeficiente, ki niso bili stabilni v času. Vse skupine so se najbolj značilno odzivale na povprečne aprilske temperature. Pri vseh skupinah je bil klimatski signal najmočnejši v parametru povprečna površina trahej. Pri zdravih drevesih iz Mlač v primeru nadaljevanja trenda dvigovanja povprečnih temperatur pričakujemo večje povprečne površine trahej v prihodnjih desetletjih, ki so bolj izpostavljene problemu kavitacije. Padec podtalnice leta 1982 na Cigonci se časovno ujema s pričetkom padanja klimatskega signala v trahejah ranega lesa.
Keywords: dendroekologija, propadanje hrastov, anatomija lesa, okoljski signal, Quercus robur, traheje ranega lesa
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 981; Downloads: 79
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

20.
Search done in 0 sec.
Back to top