Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in
Research data

Options:
  Reset

Query: "author" (Thomas Andrew Nagel) .

1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Nekateri ukrepi za omejevanje širjenja visokega pajesena (Ailanthus altissima (Mill.) Swingle) in smernice za gozdnogojitveno ukrepanje ob vdoru potencialno invazivnih tujerodnih drevesnih vrst v ohranjene gozdove v Sloveniji
Dušan Roženbergar, Thomas Andrew Nagel, Blaž Urbas, Lena Marion, Robert Brus, 2017

Abstract: Visoki pajesen je ena bolj razširjenih tujerodnih drevesnih vrst v Sloveniji. Najpogosteje se razrašča zunaj gozda, včasih pa ga najdemo tudi v gozdnem prostoru. V naših gozdovih je kemično zatiranje prepovedano, zato smo preizkusili tri vrste mehanskega zatiranja te vrste. Najuspešnejša metoda je bila puljenje celotnih osebkov, najmanj pa lomljenje enoletnih poganjkov. Mehansko zatiranje je najučinkovitejše, če ga kombiniramo z drugimi ukrepi, kot so: malopovršinsko pomlajevanje, skrb za polnilno plast, uporaba gozdnogojitvenih sistemov, ki pospešujejo vrstno in strukturno pestrost sestojev ter pospeševanje in sajenje hitrorastočih, rastišču primernih domorodnih vrst.
Keywords: Ailanthus altissima (Mill.) Swingle, tehnike odstranjevanja, visoki pajesen, gojenje gozdov, invazivne tujerodne drevesne vrste, smernice, gospodarjenje z gozdovi
DiRROS - Published: 23.02.2017; Views: 1996; Downloads: 102
.pdf Fulltext (2,88 MB)

2.
3.
Sobivanje jelke in bukve v Dinaridih : usmeritve za ohranitveno gospodarjenje z jelko
Jurij Diaci, Dušan Roženbergar, Thomas Andrew Nagel, 2010

Abstract: Drevesna sestava jelovo-bukovih gozdov se v prostoru in času spreminja. Nanjo vplivajo številni naravni in antropogeni dejavniki, ki delujejo neposredno ali posredno. Oblikovanje usmeritev za gojenje gozdov zato zahteva dobro poznavanje delovanja lokalnih ekoloških, zgodovinskih, gospodarskih in splošnih okoljskih dejavnikov. V prispevku prikazujemo sintezo štirih skupin raziskav, ki smo jih izpeljali v dinarskih jelovo-bukovih gozdovih v zadnjem desetletju in obravnavajo: 1) ekologijo pomlajevanja v manjših in srednjih vrzelih, 2) odziv sestojev v pragozdu Perućica na motnje srednjih jakosti (vetrolomi), 3) dolgoročne spremembe v vrstni sestavi pragozdov v jugovzhodni Evropi, in 4) odvisnost pomlajevanja v gospodarskih gozdovih od gozdnogojitvenega sistema. Namen prispevka je prikazati vlogo jelke v razvoju jelovo-bukovega gozda ter poudariti procese, ki vodijo v njeno sobivanje ali izločanje. Raziskave ekologije pomlajevanja nakazujejo, da je jelka uspešnejša na posebnih mikrorastiščih (hladnejše in vlažnejše razmere, odmrla drevesa, večja skalovitost, nižji pH tal, skromne svetlobe razmere). Na vetrolomnih površinah srednjih jakosti prevlada bukev, jelka pa se nasemeni kasneje v strnjena bukova mladovja. Naše raziskave niso potrdile hipoteze o lažjem uveljavljanju jelke v večjih sestojnih vrzelih gospodarskih gozdov. Spremembe vrstne sestave pragozdov v Sloveniji in jugovzhodni Evropi nakazujejo nazadovanje jelke v zadnjih petdesetih letih, kar je posledica več skupin vzrokov, še posebej zračnega onesnaženja in objedanja po divjadi. V Sloveniji je zmanjševanje deleža jelke v Dinaridih izrazito hitro. Primerjave z jugovzhodno Evropo kažejo, da so sicer raznovrstne strategije uveljavljanja jelke v Sloveniji neuspešne zaradi visokih gostot velikih rastlinojedih parkljarjev.
Keywords: jelka, Abies alba, bukev, Fagus sylvatica L., sobivanje, medsebojno nadomeščanje, objedanje mladja, propadanje gozdov, gojenje gozdov, Dinaridi, Dinarsko gorstvo
DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 1008; Downloads: 81
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

4.
Žledolomi in gojenje gozdov v Sloveniji

Keywords: naravne nesreče, ujme, žled, gozdovi, Slovenija
DiRROS - Published: 12.09.2017; Views: 1834; Downloads: 233
.pdf Fulltext (2,81 MB)

5.
Veliki rastlinojedi parkljarji, obnova, struktura in funkcije gozdov v Sloveniji
Dušan Roženbergar, Thomas Andrew Nagel, Gal Fidej, Jurij Diaci, 2017

Abstract: V prispevku prikazujemo, kakšni so vplivi velikih rastlinojedih parkljarjev na obnovo, s tem pa na drevesno sestavo, strukturo, kakovost in odpornost slovenskih gozdov. V uvodnem delu, na podlagi izsledkov tujih in domačih raziskav, predstavljamo nekaj temeljnih značilnosti razmerja med velikimi rastlinojedimi parkljarji (VRP) in gozdnim ekosistemom. Prikazujemo, kako na ta odnos lahko vplivamo z gozdnogojitvenimi ukrepi in na podlagi izsledkov novejših raziskav na tem področju navajamo oceno trenutnega stanja v slovenskih gozdovih. Na splošno se razmere v osrednjih območjih VRP glede na prejšnja desetletja izboljšujejo, vendar v nekaterih predelih Slovenije gostote velikih rastlinojedih parkljarjev ne omogočajo trajnostne obnove vseh domačih vrst, še posebno jelke in hrasta. To otežuje prilagajanje gozdov na podnebne spremembe, kar je še posebno izrazito na površinah, ki so jih prizadele naravne ujme. Na koncu prispevka predstavljamo predlog poskusnega usklajenega ukrepanja upravljavcev divjadi, lastnikov gozdov in gojiteljev, kar bi lahko prispevalo k večjemu razumevanju odnosa med velikimi rastlinojedimi parkljarji in gozdnimi sestoji ter boljšemu upravljanju gozdov v prihodnosti.
Keywords: naravno pomlajevanje, otežena obnova gozdov, gojenje gozdov, objedanje, nazadovanje jelke, jelka
DiRROS - Published: 28.10.2017; Views: 1052; Downloads: 50
.pdf Fulltext (246,31 KB)

6.
Patterns of tree microhabitats across a gradient of managed to old-growth conditions : a case study from beech dominated forests of South-Eastern Slovenia
Kristina Sever, Thomas Andrew Nagel, 2019

Abstract: An inventory of tree microhabitats was done in two unmanaged forests (Kobile and Ravna gora forest reserves) and one managed beech forest in SE Slovenia. The purpose of this study was to determine the influence of forest management, natural disturbances, and tree characteristics on microhabitat patterns. Forest structure and microhabitats were recorded in systematically placed plots (500 m2 in size) across each area. In total, we inventoried 849 trees on 54 plots and 1833 tree microhabitats. The results showed that forest management had no significant influence on the abundance of microhabitats per tree, but there were differences regarding microhabitat type between managed and unmanaged sites. There were substantially more microhabitats related to standing dead and live habitat trees in unmanaged forest (e.g. woodpecker cavities, insect galleries and bore holes, branch holes, dead branches and fruiting bodies of fungi), whereas in managed forests there were more tree microhabitats related to management (e.g. exposed heartwood, coarse bark, and epiphytic plants). The results also indicate that disturbance, tree diameter, vitality, and species influence the density, diversity, and occurrence of tree microhabitats.
Keywords: forest management, biodiversity, tree microhabitats, beech forests, old-growth, veteran tree, natural disturbance, dead wood
DiRROS - Published: 08.07.2019; Views: 713; Downloads: 214
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

7.
Effects of disturbance on understory vegetation across Slovenian forest ecosystems
Lado Kutnar, Thomas Andrew Nagel, Janez Kermavnar, 2019

Abstract: The herbaceous understory represents a key component of forest biodiversity across temperate forests of Europe. Here, we quantified changes in the diversity and composition of the forest understory layer in representative Slovenian forest ecosystems between 2004/05 and 2014/15. In total, 60 plots were placed across 10 different managed forest types, ranging from lowland deciduous and mid-altitude mesic mixed forests to mountain conifer forests. This network is part of an international network of sites launched within the ICP Forests Programme aimed to assess the condition of forests in Europe. To examine how disturbance influenced understory dynamics, we estimated the disturbance impacts considering both natural and/or anthropogenic disturbances that cause significant damage to trees and to ground-surface layers, including ground-vegetation layers and upper-soil layers. Species richness across 10 sites (gamma diversity) significantly decreased from 272 to 243 species during the study period, while mean species richness per site did not significantly change. The mean value of site level Shannon diversity indices and evenness significantly increased. The cover of most common plant species increased during the monitoring period. The mean value of disturbance estimates per site increased from 0.8% in 2004/05 (ranging from 0% to 2.5%) to 16.3% in 2014/15 (ranging from 5.0% to 38.8%), which corresponded to a reduction in total vegetation cover, including tree-layer cover. More disturbed sites showed larger temporal changes in species composition compared to less disturbed sites, suggesting that forest disturbances caused understory compositional shifts during the study period. Rather than observing an increase in plant diversity due to disturbance, our results suggest a short-term decrease in species number, likely driven by replacement of more specialized species with common species.
Keywords: vegetation dynamics, vascular-plant diversity, understory layer, disturbance, monitoring, temperate forests
DiRROS - Published: 27.11.2019; Views: 58; Downloads: 9
URL Fulltext (0,00 KB)

Search done in 0 sec.
Back to top