171. Priprave na državni program presejanja raka dojk (DORA), ki bo ustrezal merilom zagotavljanja kakovosti po smernicah Evropske UnijeMateja Krajc, Maja Primic-Žakelj, 2007, professional article Abstract: Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah in je na prvem mestu umrljivosti zaradi raka pri ženskah v Evropi in v Sloveniji. V zadnjih letih pri nas zboli več kot 1000 žensk, umre pa jih blizu 400. Demografski trendi kažejo, da se bo ta pomembni javnozdravstveni problem povečeval. Organizirano zgodnje odkrivanje raka dojk s presejanjem, učinkoviti diagnostični postopki in optimalno zdravljenje lahko trenutno stopnjo umrljivosti za rakom dojk v redno pregledovani skupini zmanjšajo za 25 odstotkov. Trenutno v Sloveniji poteka neorganizirano (oportunistično) presejanje za raka dojk skupaj z diagnostično obravnavo žensk, ki vstopajo v zdravstveni sistem z napotnico družinskih zdravnikov in ginekologov zaradi težav ali sprememb v dojkah. Sedanji sistem porablja finančna sredstva za približno 80.000 mamografskih obravnav letno, vendar ne vemo, koliko od teh je preventivnih in koliko diagnostičnih. Ženske hodijo na presejanje večinoma premlade in prepogosto. Ta sistem je neučinkovit pri zmanjševanju bremena raka dojk, saj je samo polovica novih primerov bolezni odkrita v omejenem stadiju, umrljivost v starosti 50–69 let pa je v zadnjih 15 letih skoraj enaka. Kakovostno organiziran presejalni program je bistvenega pomena za zgodnje odkrivanje raka dojk in zmanjšanje umrljivosti zaradi te bolezni. Evropske smernice za zagotavljanje in nadziranje kakovosti v EU, ki so bile prenovljene leta 2006, poudarjajo, da so ključni elementi kakovostnega presejalnega programa za raka dojk ustrezna izobraženost in strokovna usposobljenost kadra, predvsem radiologov in radioloških inženirjev, pa tudi drugega kadra, vključenega v nadaljnjo diagnostiko in zdravljenje. Tak program zahteva dvojno in neodvisno odčitavanje mamografskih slik, interdisciplinarno sodelovanje, ustrezno tehnično kakovost mamografskih aparatov, vzpostavitev ustreznega informacijskega sistema ter določitev, spremljanje in preverjanje kazalcev kakovosti programa. Določiti je treba tudi ciljno skupino žensk, ki bo organizirano in sistematično vabljena na presejalno mamografijo, ter med njimi z ustreznimi metodami doseči zadovoljivo odzivnost v programu. V Sloveniji bomo na presejalne mamografije vabili ženske med 50. in 69. letom na dve leti. Tako bo letno na presejalno mamografijo vabljenih 120.000 žensk. Za dosego daljnoročnega cilja – zmanjšanje umrljivosti – se mora presejanja udeležiti vsaj 70 odstotkov vabljene populacije, kar bi v Sloveniji pomenilo 84.000 presejalnih mamografij letno. Osnovna organizacijska in funkcionalna enota presejalnega programa je presejalni center, ki je strokovno in organizacijsko tesno povezan z diagnostično-terapevtskim centrom. Trenutno potekajo aktivne priprave na prvo fazo progama, ki se bo začel decembra 2007 in bo postopno vključil ciljno populacijo žensk vse Slovenije. Ključne besede: presejanje, rak dojk, preventivni center za dojke.
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 2401; Downloads: 556
 Full text (363,64 KB) |
172. |
173. Presejalni program ZORA po petih letih delovanja že kaže pomembne javnozdravstvene rezultateMaja Primic-Žakelj, Ana Pogačnik, Marjetka Uršič-Vrščaj, Urška Ivanuš, 2009, professional article Abstract: Program ZORA po petih letih delovanja na državni ravni že kaže javnozdravstvene rezultate. Prvi je velika pregledanost žensk, torej odstotni delež žensk, starih 20–64 let, ki so v treh letih, kolikor je priporočeni interval med presejalnimi pregledi, opravile vsaj en pregled brisa materničnega vratu. V zadnjem obdobju (2006–2008) je stopnja pregledanosti pri nas 71,2-odstotna. Če preračunamo pregledanost na pet let, kot je presejalni interval na Finskem in v Veliki Britaniji, torej v državah, ki so drugim v Evropi zgled, je pri nas ta stopnja 82,1-odstotna. V Veliki Britaniji je bila v istem obdobju 78,6- odstotna, na Finskem pa že dolga leta ne presega 70 %. Drugi je manjše število novih primerov raka materničnega vratu (incidenca raka materničnega vratu). Incidenca raka materničnega vratu se je v petih letih delovanja presejalnega programa zmanjšala za dobro četrtino (28 %), z 209 novih primerov leta 2003 na 151 novih primerov leta 2007. Podatki Registra ZORA kažejo, da je bilo v letu 2007 pri 235.713 ženskah odvzetih in pregledanih 260.684 brisov. Na presejalnem pregledu je bilo 194.163 žensk (82 %), druge so prišle na kontrolni pregled ali pa so imele klinične težave. V registru histoloških izvidov je bilo registriranih 8.569 izvidov, skoraj dve tretjini (nekaj več kot polovico) je rezultat diagnostičnih posegov. Dobrih rezultatov zagotovo ne bi bilo mogoče doseči brez prizadevanja številnih ginekologov v primarnem zdravstvenem varstvu žensk, presejalcev in citopatologov v laboratorijih in vseh drugih strokovnjakov, ki sodelujejo v multidisciplinarnem postopku presejanja in zdravljenja predrakavih in rakavih sprememb materničnega vratu. Želimo si, da bi skupna prizadevanja dajala podobne, če ne še boljše rezultate tudi v prihodnje.
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 2657; Downloads: 720
Full text (49,05 KB) |
174. Nekaj podatkov iz Poročila o rezultatih državnega programa ZORA v letih 2006 in 2007Maja Primic-Žakelj, Ana Pogačnik, Marjetka Uršič-Vrščaj, 2008, professional article Abstract: Cilj državnega programa ZORA (po začetnicah naslova programa – Zgodnje Odkrivanje predRAkavih sprememb materničnega vratu, DP ZORA) je zmanjšati obolevnost in umrljivost za rakom materničnega vratu (RMV) v Sloveniji. Ker se je incidenca RMV ob koncu devetdesetih let kljub že desetletja uveljavljenim preventivnim pregledom povečala, je bil po začetni pilotni fazi na državni ravni leta 2003 vzpostavljen organiziran presejalni program. Povečal naj bi delež žensk v ciljni starostni skupini od 20 do ¬64 let, ki se udeležujejo rednih presejalnih pregledov brisa materničnega vratu (BMV), na najmanj 70 %, tudi s pisnimi vabili tistim, ki se teh pregledov same ne udeležujejo. Za vabila opredeljenim ženskam, ki v določenem intervalu same ne pridejo na pregled, so bili zadolženi ginekologi, za vabila neopredeljenim pa Register ZORA, ki podatke o prebivalkah dobiva iz Centralnega registra prebivalstva. Register ZORA deluje tudi kot varnostni mehanizem z vabili vsem, ki v štirih letih nimajo registriranega izvida. Vsak organizirani program mora stremeti k vrhunski kakovosti vseh postopkov, zato so bile izdelane smernice za zagotavljanje kakovosti vseh postopkov v DP ZORA. Centralni informacijski sistem (Registra ZORA) na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, v katerem se zbirajo vsi izvidi brisov materničnega vratu in izvidi patohistoloških preiskav, omogoča spremljanje stopnje pregledanosti in kakovosti, presejalnega in morebitnih diagnostičnih postopkov. Predpogoj za ta sistem pa je bila prvič doslej standardizirana dejavnost laboratorijev za ginekološko citopatologijo, kar omogoča spremljanje dela laboratorijev. V dobrih treh letih po začetku organiziranega presejanja za odkrivanje RMV se je v ciljni skupini žensk, zajetih v program ZORA, povečala stopnja pregledanosti na ciljno vrednost 70 %. V letu 2006 je bilo pri 220.820 ženskah odvzetih in pregledanih 245.416 BMV. Na presejalnem pregledu je bilo 176.633 žensk (80 %), druge so prišle na kontrolni pregled ali pa so imele klinične težave. V registru histoloških izvidov smo registrirali 8.620 izvidov, nekaj več kot polovico jih je rezultat diagnostičnih posegov (ekscizije, biopsije in abrazije). Od bolnic, zbolelih za RMV v letu 2006, je skoraj tri četrtine takih, ki niso hodile na redne presejalne preglede. Podatki Registra raka za Slovenijo kažejo, da se incidenca raka materničnega vratu od leta 2003 zmanjšuje, predvsem v najbolj ogroženi skupini žensk med 35. in 49. letom starosti, pri katerih je tudi največ patoloških izvidov BMV.
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 2471; Downloads: 640
Full text (167,12 KB) |
175. Dora - začenja se državni presejalni program za raka dojkMateja Krajc, Maja Primic-Žakelj, Kristijana Hertl, Maksimiljan Kadivec, 2008, professional article Abstract: Konec marca 2008 so v okviru državnega presejalnega programa za raka dojk Dora prve ženske iz Mestne občine Ljubljana dobile vabilo na presejalno mamografijo v presejalni center na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Ob vzpostavljanju novih presejalnih enot bomo v okviru centraliziranega državnega programa vabljenje razširili na celotno Slovenijo. Kakovostno organiziran program presejanja je bistven za zgodnje odkrivanje raka dojk in zmanjšanje umrljivosti. Ključni elementi takega programa so ustrezna izobraženost in strokovna usposobljenost kadra (predvsem radiologov in radioloških inženirjev, pa tudi ostalega kadra, vključenega v nadaljnjo diagnostiko in zdravljenje), zagotavljanje dvojnega odčitavanja mamografskih slik, interdisciplinarno sodelovanje, ustrezna tehnična kakovost mamografskih naprav, vzpostavitev ustreznega informacijskega sistema ter določitev, spremljanje in preverjanje kazalcev kakovosti programa. Poleg vsega omenjenega pa je treba določiti ciljno populacijo žensk, ki bodo organizirano in sistematično vabljene na presejalno mamografijo, ter med njimi s kompleksnimi metodami doseči ustrezno odzivnost. Program Dora bo izpolnjeval vsa merila Evropskih smernic za zagotavljanje kakovosti presejanja za raka dojk in zdravljenja.
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 2931; Downloads: 696
Full text (275,06 KB) |
176. |
177. |
178. |
179. |
180. |
