61. Pregled metod za določanje številčnosti prostoživečih parkljarjevKatarina Flajšman, Urša Fležar, Boštjan Pokorny, Klemen Jerina, 2019, original scientific article Abstract: Poznavanje absolutne in/ali relativne številčnosti prostoživečih parkljarjev je eden pomembnejših vhodnih podatkov, ki nam omogoča njihovo učinkovito trajnostno upravljanje. V večjem delu Slovenije so prostoživeči parkljarji gospodarsko, motivacijsko in ekološko najpomembnejša skupina divjadi. V procesu njihovega upravljanja trenutno ni uveljavljenih standardnih in rutinskih metod, na podlagi katerih bi lahko zanesljivo ocenjevali absolutno in/ali relativno številčnost na vsakoletni ravni. Metod za spremljanje številčnosti populacij prostoživečih parkljarjev je veliko; pri izbiri najustreznejše je treba upoštevati določene kriterije. Najpomembnejši kriteriji za izbiro metode so obravnavana vrsta parkljarjev, značilnosti habitata, velikost območja, gostota populacije, možnost kontrole in nenazadnje tudi stroški. V Sloveniji je bila za ocenjevanje številčnosti srnjadi in jelenjadi že v rabi metoda štetja kupčkov iztrebkov, poleg katere bi bila primerna tudi metoda kilometrskega indeksa. Pri divjem prašiču za najbolj zanesljive metode veljajo uporaba foto pasti, štetje na pogonih in daljinsko vzorčenje s pomočjo termovizije, pri gamsu pa štetje s tal in monitoring iz zraka. Keywords: parkljarji, gostota populacije, številčnost populacije, metode za ocenjevanje številčnosti, metode za ocenjevanje gostote Published in DiRROS: 08.07.2019; Views: 6964; Downloads: 9506 Link to full text This document has many files! More... |
62. Action A3 :
analysis of spatial connectivity and preparation of environmental impact assessment guidelines :
prepared within A3 action of LIFE DINALP BEAR Project (LIFE13 NAT/SI/0005)Mariano Rodriguez Recio, Klemen Jerina, Felix Knauer, Anja Molinari-Jobin, Claudio Groff, Đuro Huber, Paolo Molinari, Luca Pedrotti, Stefano Filacorda, 2018, final research report Abstract: As for other large carnivores in Europe, the brown bear shows a trend of recovering under different management scenarios. However, this recovery comes with specific biological and conservation requirements at individual and population levels often followed by conflicts in a highly humanized continent. To foresee conflicts with humans and to facilitate decisionmaking, spatially-explicit research is required to identify potential habitats and the connectivity of fragmented bear populations. First, we conducted multiscale modeling based on scale-integrated resource selection functions (SRSFs) to identify drivers shaping the spaceuse of three bear populations/demographic units (Trentino-Swiss, pre-Alps, and Dinaric), and across 3 scales of space (population distribution, home range establishment, and use of individual home range). Secondly, we also conducted an analysis of the connectivity patterns of suitable habitat patches (nodes) to identify the potential importance of each node to contribute to individual mobility, survival, and population connectivity. Lastly, to support further environmental impact assessment analyses, we identified the most plausible least-cost paths connecting different areas of the same large patch with itself and surrounding patches. Using topographic, landcover, and anthropogenic predictors, our analytical approach transcended from scale dependence bias to produce a predictive map on habitat suitability while delivered information on habitat selection trends for each population. Bears mostly selected forest habitats in all the populations; however, habitat selection differed for the other variables among populations and scales, especially in the Trentino area where the species selected the most intricate topography. Predictive maps revealed a broad range of suitable but fragmented patches of bear habitat. The largest and most important patches for connectivity occurred in the current distribution range of the species, with the most suitable habitat lying in the pre-Alpine and Dinaric populations. Connecting viable patches to host female homeranges is possible through stepping-stone patches of corridors reachable within the estimated dispersal distance of females. Unified transnational decision-making is required for the conservation of stepping-stone patches, facilitate bear mobility, and ultimately connect bear populations. Published in DiRROS: 01.07.2019; Views: 2203; Downloads: 936 Full text (6,88 MB) This document has many files! More... |
63. |
64. Estimation of carbon fluxes from Eddy covariance data and satellite-derived vegetation indices in a Karst grassland (Podgorski Kras, Slovenia)Koffi Dodji Noumonvi, Mitja Ferlan, Klemen Eler, Giorgio Alberti, Alessandro Peressotti, Sofia Cerasoli, 2019, original scientific article Keywords: eddy covariance, carbon flux, GPP, NEE, vegetation indices, remote sensing, satellite data, GPP map Published in DiRROS: 10.04.2019; Views: 2539; Downloads: 1533 Full text (11,09 MB) This document has many files! More... |
65. Projekt LIFE DINALP BEAR za celovito upravljanje in varstvo rjavega medveda v severnih Dinaridih in AlpahNives Pagon, Samar Al Sayegh-Petkovšek, Matej Bartol, Tomaž Berce, Sonia Calderola, Rok Černe, Urša Fležar, Claudio Groff, Đuro Huber, Ida Jelenko Turinek, Klemen Jerina, Marko Jonozovič, Irena Kavčič, Felix Knauer, Miha Krofel, Bojana Lavrič, Aleksandra Majić Skrbinšek, Miha Marenče, Urška Marinko, Anja Molinari-Jobin, Boštjan Pokorny, Hubert Potočnik, Slaven Reljic, Tomaž Skrbinšek, Matija Stergar, Bojan Vivoda, 2018, popular article Keywords: rjavi medved, gospodarjenje z divjadjo, LIFE DINALP BEAR, Dinaridi, Alpe Published in DiRROS: 20.06.2018; Views: 4863; Downloads: 861 Full text (428,28 KB) |
66. Pregled prilagajanja rabe prostora rjavega medveda (Ursus arctos) na antropogene motnjeMaja Mohorović, Miha Krofel, Klemen Jerina, 2017, original scientific article Abstract: Za dolgoročno varstvo velikih zveri je pomembno razumevanje mehanizmov njihovega prilagajanja na prisotnost človeka, vključno z antropogenimi spremembami prostora. Rjavi medved (Ursus arctos) je za tovrstne raziskave zaradi holarktične razširjenosti in pojavljanja v različnih okoljih dobra modelna vrsta. S pregledom raziskav s celotnega območja razširjenosti vrste v svetu smo preučevali, kako medvedi prilagajajo rabo prostora intenziteti človekovih posegov v prostor. Medved se v splošnem antropogenim strukturam izogiba, še posebej stalno poseljenim območjem in močneje obremenjenim prometnicam. Zaznali smo tudi trend, da se medvedi na območjih z večjo gostoto prebivalstva pogosteje izogibajo antropogenim strukturam. Primerjava med Evropo in Severno Ameriko je nakazala večje izogibanje medvedov urbanim površinam v Evropi, pri drugih tipih antropogenih struktur pa so bile razlike med kontinentoma majhne. Pri primerjavi študij je vendarle potrebna previdnost, saj je večina obravnavanih raziskav temeljila na ugotavljanju relativne rabe prostora (t.j. raba glede na razpoložljivo), statistike absolutne rabe pa niso dovolj pogosto podane. Za ovrednotenje dejanske razlike v rabi prostora posameznih populacij medvedov iz okolij z različno stopnjo antropogenih motenj zato predlagamo analizo surovih podatkov. Keywords: Ursus arctos, rjavi medved, antropogeni dejavniki, vpliv človeka, posegi v prostor, gostota prebivalstva, prometnice, Evropa, Severna Amerika Published in DiRROS: 25.10.2017; Views: 5491; Downloads: 3186 Full text (2,76 MB) This document has many files! More... |
67. RivLaBob : Odnos človek - bober v obvodni krajini na porečju KrkeMiha Robar, Gregor Senegačnik, Lea Hrastovšek, Luka Jernejčič, Blaž Rekanje, Klavdija Zupančič, Klemen Juršič, Miha Ogorelec, Rudi Kraševec, Rok Medved, Urša Fležar, Marija Černe, Milan Kobal, 2017, popular article Keywords: bober, projekti, porečje reke Krke Published in DiRROS: 03.09.2017; Views: 3726; Downloads: 721 Full text (140,01 KB) |
68. Vpliv prostoživečih velikih rastlinojedov na travniške ekosistemeSamar Al Sayegh-Petkovšek, Boštjan Pokorny, Dejan Firm, Klemen Jerina, 2015, review article Abstract: Velike prostoživeče rastlinojede uvrščamo med ključne vrste kopenskih ekosistemov, saj neposredno in posredno vplivajo na številne druge skupine organizmov in na zgradbo ter delovanje celotnih ekosistemov. Veliki rastlinojedi s prehranjevanjem, teptanjem, uriniranjem in iztrebljanjem prerazporejajo hranila, vplivajo na zbitje, prezračenost in erozijo tal, razširjajo rastlinska semena ter pogosto povečujejo raznovrstnost travniških ekosistemov, še zlasti v produktivnih travniških ekosistemih, na primer v zmernem podnebju Evrope. Številčnost in prostorska razširjenost večine vrst prostoživečih prežvekovalcev narašča v večjem delu Evrope, vključno s Slovenijo. Na posameznih, prostorsko omejenih lokacijah se povečujejo težave (npr. izgube travniške krme na travinju) predvsem zaradi paše jelenjadi (Cervus elaphus L.). Deli Notranjske in Kočevske se hitro zaraščajo, hkrati so to območja z največjimi gostotami jelenjadi, kar povečuje njene pritiske na preostale travnike in pašnike, zlasti tiste, ki so intenzivneje gnojeni. Slednje se zlasti med oškodovanci (kmetovalci) pogosto poudarja kot pomembna škoda zaradi izgube v pridelavi travniške krme. Vendar lahko parkljarji vplivajo na gospodarsko donosnost travinja tudi posredno, in sicer z oblikovanjem vrstne sestave travišč ter spreminjanjem produktivnosti tal. Za celostno upravljanje je treba poznati tudi njihove neposredne in posredne ekološke vplive in pomene. V članku smo zato pripravili pregled domačih in tujih raziskav neposrednih in posrednih vplivov prostoživečih velikih rastlinojedov na travniške ekosisteme. Keywords: prostoživeči rastlinojedi parkljarji, jelenjad, paša, škode na traviščih, ekološki vplivi Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4791; Downloads: 2310 Full text (441,50 KB) |
69. |
70. On the use of R programming language in the analyses of spatial dataMilan Kobal, Andrej Ceglar, Klemen Eler, Barbara Medved Cvikl, Luka Honzak, Primož Simončič, David Hladnik, 2013, original scientific article Abstract: R is a powerful and increasingly popular programming language with strong graphical and presentation features and large expanŽdability. Although primarily intended for statistical computing, R has paved its way to the field of GIS through the development of specialized extension packages. It offers a wide range of functions at all GIS levels: data acquisition, data manipulation, graphical reŽpresentation and quantitative analysis. The paper presents R as an open source alternative to the existing commercial GIS software. It proves especially well when advanced quantitative methods on spatial data are needed (e.g. spatial modelling). We demonstrate R capabilities through spatial analysis of forest area in Snežnik (South Slovenia), where the possibilities of data import, conversion and export into various GIS formats and possibilities of geostatistics, spatial modelling and spatial visualization are demonstrated. Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 5159; Downloads: 2702 Full text (2,43 MB) |