41. |
42. |
43. |
44. |
45. Degradirana gozdna tla in vegetacijaJože Sušin, 1982, final research report Keywords: gozdarstvo, gozd, tla, streljarjenje, degradacija tal, talni tipi, dušik, kemične lastnosti tal, onesnaženje, tla, fluor
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2608; Downloads: 604
 Full text (649,45 KB) |
46. Foliarna vsebnost hranil smreke na nekaterih najbolj razširjenih rastiščih v Sloveniji na različnih geološko-petrografskih podlagahJanko Kalan, 1980, treatise, preliminary study, study Keywords: gozdarstvo, smreka, foliarne analize, smrekove iglice, petrografija, rastišča, kemična analiza
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2694; Downloads: 648
Full text (3,12 MB) |
47. Korenine gozdnih dreves in njihov pomen v gozdnem ekosistemu : raziskovalna nalogaMarjan Zupančič, Dušan Mlinšek, Janko Kalan, Jana Lebez, Hojka Kraigher, final research report Keywords: gozdarstvo, korenine, sistem, klasifikacija, okolje
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2668; Downloads: 538
Full text (4,09 MB) |
48. Proučevanje gozdnih tal na stalnih raziskovalnih ploskvahJanko Kalan, Polona Kalan, Primož Simončič, 1995, original scientific article Abstract: V Sloveniji postavljamo sistem raziskovalnih ploskev za trajno opazovanje gozdnih ekosistemov. Opisana so merila za izbiro ploskev, na katerih proučujemo gozdna tla. Navedeni so tudi napotki za terenske in laboratorijske preiskave tal ter prikaz analiznih rezultatov.
Keywords: tla, gozd, raziskovalna ploskev, raziskava, metoda dela, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4308; Downloads: 1835
Full text (1,02 MB) |
49. Bioindikacija onesnaženosti gozdov z žveplom na podlagi vsebnosti žvepla v asimilacijskih delih gozdnega drevjaJanko Kalan, Polona Kalan, Primož Simončič, 1995, original scientific article Abstract: Po izkušnjah raziskav, ki so bile izvedene v letih 1985-1993 na točkah osnovne bioindikacijske mreže (16x16 km), sklepamo, da je bioindikacija onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom po metodi analize vsebnosti žvepla v iglicah smreke, črnega in rdečega bora zelo primerna in tudi dovolj zanesljiva za ugotavljanje ogroženosti gozdov zaradi žveplovega dioksida. Gozdovi na območju Alp, Trnovskega gozda, Snežnika, Javornika, širšega kočevsko-ribniškega območja in Gorjancev so najmanj obremenjeni z žveplom. Najbolj obremenjeni gozdovi pa so na območju Koroške, Celja, Ljubljane, Zasavja, Maribora in Prekmurja. Vsebnost žvepla se je v zadnjih letih povečala na območjih ob meji z Italijo, Hrvaško in Madžarsko ter v bližini močnih emijsiskih virov v notranjosti Slovenije.
Keywords: bioindikacija, analiza, iglice, žveplo, ovrednotenje, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4217; Downloads: 1835
Full text (1,29 MB) |
50. Beneficirana delovna doba gozdnega delavca v neposredni gozdni proizvodnjiJože Fras, Mario Kocijančič, Pavle Kumer, Ivan Rozman, Janko Sušnik, Jernej Ude, Iztok Winkler, 1972, treatise, preliminary study, study Keywords: gozdarstvo, beneficirana delovna doba, delovna razmerja
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2595; Downloads: 1293
Full text (6,02 MB)
This document has many files! More... |
