Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (Slovenija) .

161 - 170 / 522
Na začetekNa prejšnjo stran13141516171819202122Na naslednjo stranNa konec
161.
Pregled jelovih rastišč v Sloveniji
Igor Dakskobler, Aleksander Marinšek, 2009, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Članek vsebuje pregled jelovih rastišč na ozemlju Slovenije. Našteli in kratko opisali smo deset jelovih (bukovo-jelovih, smrekovo-jelovih) združb. Nekatere uspevajo na svežih do vlažnih, nevtrofilnih ali acidofilnih rastiščih podgorskega in gorskega pasu (Galio-Abietetum, Bazzanio-Abietetum, Polysticho setiferi-Abietetum), druge na zelo skalnatih karbonatnih ali silikatnih rastiščih z inicialnimi tlemi (npr. Ribeso alpini-Piceetum, Neckero-Abietetum, Calamagrostio-Abietetum, Paraleucobryo-Abietetum). Jelka ima pomembno ekološko, biotopsko in gospodarsko vlogo v nekaterih bukovih (jelovo-bukovih) združbah (npr. Omphalodo-Fagetum, Homogyno sylvestris-Fagetum, Anemono-Fagetum). Uspeva v večini smrekovih združb, v macesnovju (Rhodothamno-Laricetum) in alpskem ruševju (Rhododendro hirsuti-Pinetum prostratae = Rhodothamno-Rhododendretum hirusti).
Ključne besede: gozdne združbe, bela jelka, Abies alba, jelovi gozdovi, fitocenologija, sintaksonomija, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 17.11.2020; Ogledov: 1497; Prenosov: 421
.pdf Celotno besedilo (675,63 KB)

162.
Pregled bukovih rastišč v Sloveniji
Igor Dakskobler, 2008, pregledni znanstveni članek

Ključne besede: gozdne združbe, bukev, fitocenologija, sintaksonomija, rastišča, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 17.11.2020; Ogledov: 1230; Prenosov: 367
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

163.
Borova ogorčica, Bursaphelenchus xylophilus (Steiner & Buhrer, 1934) Nickle, 1970 - nova nevarnost za slovenske gozdove?
Maja Jurc, Gregor Urek, Saša Širca, Vid Mikulič, Branko Glavan, 2003, pregledni znanstveni članek

Povzetek: V prispevku obravnavamo borovo ogorčico (Bursaphelenchus xylophilus), ki je v Evropi (tudi v Sloveniji) uvrščena na karantensko listo A1. Vrsta je izredno napadalna, povzroča hitro propadanje iglavcev - predvsem vrst rodu Pinus, redko Picea, Abies in Larix. Prikazan je njen areal, ekološke zahteve, gostitelji, bionomija ter simptomi napada na borih. V okviru bionomije borove ogorčice so posebej predstavljeni njeni potrjeni vektorji (Insecta: Cerambycidae - rod Monochamus) in tudi njeni potencialni vektorji (Insecta: Curculionidae - rod Pissodes in Scolytidae). Podajamo razširjenost potencialnih gostiteljskih rastlin borove ogorčice pri nas, podnebne razmere ter kritične točke za vnos in širjenje škodljivca. Ocenjujemo stopnjo fitosanitarnega tveganja pojava borove ogorčice v Sloveniji.
Ključne besede: nematode, borova ogorčica, fitosanitarno tveganje, bionomija, iglavci, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 17.11.2020; Ogledov: 1387; Prenosov: 427
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

164.
Razmejitev provenienčnih območij gozdnih drevesnih vrst v Sloveniji na osnovi ekoloških regij
Lado Kutnar, Mitja Zupančič, Dušan Robič, Nina Zupančič, Sašo Žitnik, Tone Kralj, Irena Tavčar, Mojca Dolinar, Ciril Zrnec, Hojka Kraigher, 2002, strokovni članek

Povzetek: Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu, ki je bil sprejet junija 2002, v skladu z Direktivo EU o gozdnem reprodukcijskem materialu, zahteva določitev provenienčnih območij za pridobivanje in uporabo gozdnega reprodukcijskega materiala. V prispevku je predstavljen predlog oblikovanja ekoloških regij in podregij, ki so osnova za predlagano razmejitev provenienčnih območij. Meje ekoloških regij so lahko prehodne ali mozaično razporejene. Zaradi lažjega določanja provenienčnih območij na terenu in lažjega nadzora nad sadnjo oziroma setvijo so meje provenienčnih območij čimbolj prilagojene gospodarsko-ureditvenim in administrativnim mejam, ki so po možnosti označene na terenu. Predstavljene so osnove za oblikovanje in predlog razmejitve 7 provenienčnih območij, razdeljenih na štiri višinske pasove.
Ključne besede: ekološka regija, provenienčno območje, fitogeografska delitev, gozdni reprodukcijski material, uporaba, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 17.11.2020; Ogledov: 1427; Prenosov: 524
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

165.
Izkoristek lesa pri sečnji bukovine
Edvard Rebula, 2002, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: bukev, bukovina, izkoristek lesa, deblovina, tržna mera debla, sečnja, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 17.11.2020; Ogledov: 1040; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (737,67 KB)

166.
Vpliv rastlinojede divjadi na jezersko-kokrške gozdove v Karavankah in Kamniških Alpah
Marko Accetto, 1986, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: divjad, gozdarstvo, gozdovi, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 16.11.2020; Ogledov: 1080; Prenosov: 296
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

167.
Vpliv rastlinojede divjadi na jezersko-kokrške gozdove v Karavankah in Kamniških Alpah
Marko Accetto, 1986, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: divjad, gozdarstvo, gozdovi, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 16.11.2020; Ogledov: 826; Prenosov: 362
URL Povezava na celotno besedilo

168.
Vpliv rastlinojede divjadi na jelendolske gozdove v Karavankah
Marko Accetto, 1986, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: divjad, gozdarstvo, gozdovi, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 16.11.2020; Ogledov: 1240; Prenosov: 333
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

169.
170.
Razvojne smeri bukovega gozda z rebrenjačo
Lojze Marinček, 1973, strokovni članek

Ključne besede: ekologija, gozdovi, bukovi gozdovi, rebrenjača, Slovenija, gozdnogojitvene lastnosti drevja
Objavljeno v DiRROS: 16.11.2020; Ogledov: 2749; Prenosov: 1498
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0.36 sek.
Na vrh