121. Težave v mednarodnem pretoku lesa in lesnih izdelkov v srednji Evropi ter stanje na trgu lesnih proizvodov v Sloveniji v času epidemije Koronavirus COVID–19Špela Ščap, 2020, professional article Keywords: mednarodni trg, trg lesa, trg lesnih proizvodov, Srednja Evropa, Slovenija, gozdarstvo, lesarstvo, gozdovi, epidemije, Covid-19, prevoz lesa
Published in DiRROS: 16.09.2022; Views: 570; Downloads: 142
 Full text (2,77 MB) |
122. |
123. Testa QuantiFERON TB in TB Plus v Sloveniji v obdobju 2008–2019Urška Skamen, Eva Sodja, Marija Žolnir-Dovč, 2022, original scientific article Abstract: Izhodišča: Test QuantiFERON TB (QFT TB) je prvenstveno namenjen za odkrivanje latentne (LTBI) okužbe z bacili tuberkuloze (TB). Članek obsega retrospektivno analizo rezultatov testa QFT TB v Sloveniji med letoma 2008 in 2019, opozarja na vplive predanalitskih dejavnikov na rezultate testa ter govori o razlogih za nastanek nejasnih rezultatov in o občutljivosti testa pri bolnikih z aktivno obliko TB. Metode: V obdobju 2008–2019 smo v Laboratoriju za mikobakterije Klinike Golnik s testom QFT TB testirali 29.352 vzorcev krvi bolnikov iz različnih zdravstvenih ustanov v Sloveniji. Na rezultatih testa QFT TB smo izvedli retrospektivno analizo. Rezultati: Delež pozitivnih rezultatov testa QFT TB se z leti postopno znižuje. V letu 2008 je znašal 20,8 %, v letu 2019 pa 10,7 %, kar pomeni, da je v zadnjih dvanajstih letih upadel za 48,6 %. Največjo težavo predstavljajo nejasni rezultati (letno povprečno 4,3 %), saj so za zdravnika nepovedni. Občutljivost testa QFT TB pri bolnikih z aktivno obliko TB je 82,9 %, kar je primerljivo s podatki iz tujine. Zaključek: Pomembno je, da pri odvzemu in pošiljanju krvi dosledno sledimo navodilom, saj je test QFT TB zelo občutljiv na predanalitske dejavnike in klinično stanje preiskovancev. Delež pozitivnih rezultatov testa QFT TB z leti pospešeno upada, kar je povezano z napori za omejitev širjenja TB in upadom primerov aktivne TB v naši državi.
Keywords: tuberkuloza - 2008-2019, Mycobacterium tuberculosis - 2008-2019, latentna tuberkuloza - 2008-2019, Slovenija, test QuantiFERON TB, predanalitski dejavniki, nejasen rezultat
Published in DiRROS: 29.08.2022; Views: 628; Downloads: 207
 Link to file
This document has many files! More... |
124. |
125. |
126. Rast in kakovost metasekvoje (Metasequoia glyptostroboides Hu et Cheng) v živem arhivu pri LjubljaniIza Petek, Gregor Božič, Dušan Jurc, Kristjan Jarni, Robert Brus, 2022, original scientific article Abstract: Analizirali smo živi arhiv metasekvoje (Metasequoia glyptostroboides Hu et Cheng) na obrečnem rastišču ob Savi pri Ljubljani. Osnovan je bil v letih 1993 in 1994 s sadikami, vzgojenimi iz originalnih semen z območja na Kitajskem, kjer je bila vrsta opisana (klasično nahajališče oz. locus classicus). Drevesa v nasadu so bila prvič izmerjena spomladi leta 2000 in nato še leta 2006, spomladi v letu 2020 pa smo meritve ponovili. V starosti 30 let je povprečno drevo merilo v višino 20,7 m, povprečni premer koreninskega vratu na višini debla 0,1 m je znašal 72,3 cm, povprečni premer debla na prsni višini pa 51,4 cm. Ugotovili smo, da je pogostnost reproduktivnih organov, torej storžev in moških cvetov, povezana s premerom in višino drevesa. Užlebljenost debla je zelo variabilna in povezana s premerom, zelo variabilno je tudi zmanjšanje premera z višino. Povezave med omenjenimi znaki in lego drevesa v nasadu nismo ugotovili. Svetloba oziroma lega v nasadu ni edini dejavnik, ki vpliva na lastnosti posameznega drevesa, vzrok je tudi genetska variabilnost med drevesi.
Keywords: Metasequoia glyptostroboides, semenski nasad, rast, kakovost, Slovenija
Published in DiRROS: 11.08.2022; Views: 734; Downloads: 197
Full text (694,92 KB) |
127. Kamnolom apnenca v Podpeči pri Ljubljani in njegovi izdelkiBojan Djurić, Luka Gale, Rok Brajkovič, 2022, original scientific article Abstract: Kamnolom v naselju Podpeč pri Ljubljani velja za glavni kamnolom rimske kolonije Emone (Ljubljana). Obstoj antič-nega kamnoloma v Podpeči je bil do sedaj utemeljen le na podlagi makroskopske podobnosti med Členom litiotidnega apnenca, ki izdanja v Podpeči, in z njim povezanimi rimskimi spomeniki, odkritimi v Ljubljani. V okviru pričujočega dela smo skušali poiskati oprijemljive arheološke in geoarheološke dokaze za njegov obstoj. V skrajno severnem delu kamnoloma smo izvedli arheološko sondiranje, hkrati pa natančno določili sestavo apnenca na tem območju in v 288 izdelkih iz antične Emone. Sondiranje severno od modernega kamnoloma je odkrilo dobro ohranjene sledove rimsko-dobne kamnoseške dejavnosti. Hkrati je litološka analiza spomenikov iz Emone razkrila, da je kar 182 (ali 64 odstotkov) analiziranih spomenikov izdelanih iz apnenca, litološko identičnega različkom, ki izdanjajo v Podpeči. Ti različki se prostorsko grupirajo severno od modernega kamnoloma. Pri tem sicer ostaja odprto vprašanje pripadnosti nekaterih različkov apnenca v izdelkih, ki so brez diagnostičnih komponent in bi lahko pripadali tudi nekoliko starejšemu Členu krkinega apnenca. Rekonstrukcijo obsega starega kamnoloma omogoča primerjava faciesov izvornih litostratigrafskih enot in izdelkov, pa tudi historična analiza zgodnjih kartografskih in katastrskih dokumentov. Analiza najzgodnejših izdelkov je omogočila hipotezo o prihodu kamnosekov iz kamnoloma v Nabrežini.
Keywords: Slovenija, Podpeč, Emona, rimska doba, litiotidni apnenec, mikrofaciesna analiza, rimski in novoveški kamnolom, izdelki
Published in DiRROS: 21.07.2022; Views: 738; Downloads: 575
Full text (28,23 MB) |
128. |
129. Poročilo o spremljanju stanja gozdov za leto 2021 : vsebinsko poročilo o spremljanju stanja gozdov v skladu s Pravilnikom o varstvu gozdov (2009)Mitja Ferlan, Andrej Grah, Janez Kermavnar, Lado Kutnar, Nikica Ogris, Anže Martin Pintar, Matej Rupel, Primož Simončič, Mitja Skudnik, Urša Vilhar, Daniel Žlindra, 2022, final research report Keywords: varstvo gozdov, monitoring, stanje gozdov, zdravstveno stanje krošenj, popis povzročiteljev poškodb, meteorološke meritve, osutost dreves, poročila, Slovenija
Published in DiRROS: 01.07.2022; Views: 746; Downloads: 251
Full text (10,68 MB) |
130. Prostorska variabilnost sezonske količine padavin v Sloveniji v obdobju 2010–2019Milan Kobal, 2022, original scientific article Abstract: Prostorsko variabilnost količine padavin v Sloveniji smo ovrednotili z analizo razdalje razgradnje korelacije CDD (angl. Correlation Decay Distance), ki prikazuje spremembo korelacije v količini padavin med meteorološkimi postajami glede na njihovo medsebojno oddaljenost. Uporabili smo podatke tistih meteoroloških postaj (n = 160), ki so na isti lokaciji neprekinjeno beležile količino padavin vseh 120 mesecev (december 2009–november 2019). Za vsako meteorološko postajo smo po posameznih letnih časih izračunali mejno razdaljo, pri kateri je korelacija med količino padavin višja od 0,707 (r2 = 0,5). Rezultati kažejo, da se prostorska variabilnost količine padavin med letnimi časi razlikuje, in sicer je najvišja poleti (CDD = 50 km), sledi pomlad (CDD = 76 km) in jesen (CDD = 120 km) ter zima (CDD = 141 km), ko je prostorska variabilnost količine padavin najnižja. Prostorsko gledano je variabilnost količine padavin podobna spomladi in jeseni (najmanjša prostorska variabilnost padavin v V in JV Sloveniji), medtem ko je poleti najnižja v J Sloveniji, pozimi pa v SZ Sloveniji. Karta variogramov prikazuje anizotropijo v razdalji razgradnje korelacije za spomladanske padavine. Višje vrednosti semivariance so očitne v smeri SV-JZ, medtem ko so vrednosti semivariance v smeri JV-SZ precej nižje.
Keywords: padavine, razdalja razgradnje korelacije, prostorska variabilnost, Slovenija
Published in DiRROS: 28.06.2022; Views: 2290; Downloads: 946
File (2,69 MB) |
