61. Novosti na področju zdravljenja z zaviralci imunskih nadzornih točk (ZIKT) pri nedrobnoceličnem pljučnem raku (NDPR) v letu 2022Mojca Unk, 2023, published scientific conference contribution Abstract: Pljučni rak je glavni vzrok smrti zaradi raka v Sloveniji in v svetu ter je pomemben vzrok obolevnosti bolnikov in njihovih bližnjih. Na področju preprečevanja, presejanja in zdravljenja te bolezni je bil v zadnjem času dosežen velik napredek. V zadnjem desetletju se je zdravljenje z ZIKT izkazalo kot učinkovit terapevtski pristop za zdravljenje NDPR. V več kliničnih preskušanjih je bila ugotovljena učinkovitost zavore imunskih nadzornih točk (INT) s protitelesi proti receptorju programirani smrti 1 (PD-1), protitelesi proti ligandu za receptor programirane smrti 1 (PD-L1) in s protitelesi proti s citotoksičnimi limfociti T povezanim proteinom 4 (CTLA-4). V tem prispevku predstavljamo najpomembnejše novosti na področju sistemskega zdravljenja NDPR z ZIKT objavljene v letu 2022, tako omejene, lokalno napredovale kot razsejane bolezni.
Keywords: imunoterapija, onkologija, onkološko zdravljenje
Published in DiRROS: 16.02.2023; Views: 487; Downloads: 249
 Full text (16,12 MB)
This document has many files! More... |
62. Kardiotoksičnost pri tarčnem zdravljenjuAna Sophie Terglav, Marko Boc, Mojca Unk, 2022, published scientific conference contribution Abstract: Različni mehanizmi delovanja tarčnih zdravljenj in vpletanja v številne znotrajcelične signalne poti lahko vodijo v raznolike kardiovaskularne sopojave s pestro klinično sliko. Kardiovaskularni zapleti so v veliki meri reverzibilni. Med najpogostejše sopojave uvrščamo srčno popuščanje in aritmije. Pri zdravljenju s HER2 zaviralci je najpogostejši sopojav asimptomatsko znižanje iztisnega deleža levega prekata, pri zdravljenju z zaviralci angiogeneze hipertenzija. Pri zdravljenju z monotarčnimi tirozin kinaznimi inhibitorji (TKI) so kardiotoksični zapleti heterogeni. Kljub pomanjkanju enotnih smernic za obravnavo kardiotoksičnosti, si je literatura enotna, da je potrebno bolnike tekom zdravljenja skrbno spremljati, v primeru zapletov zdravljenje prekiniti in bolnike simptomatsko zdraviti.
Keywords: neželeni učinki, bolniki, sistemsko zdravljenje
Published in DiRROS: 17.01.2023; Views: 483; Downloads: 125
Full text (73,19 KB) |
63. Kardiotoksičnost povzročena z zaviralci imunskih nadzornih točk (ZINT)Rozala Arko, Marko Boc, Mojca Unk, 2022, published scientific conference contribution Abstract: Pričujoči prispevek predstavi mehanizem nastanka z zaviralci imunskih nadzornih točk (ZINT) povzročene kardiotoksičnosti, najpogostejši zaplet miokarditis, diagnostiko in zdravljenje le-tega. Dotakne se predlogov strokovne javnosti za zgodnje prepoznavanje kardiotoksičnosti, povzročene z ZINT.
Keywords: neželeni učinki, bolniki, sistemsko zdravljenje
Published in DiRROS: 17.01.2023; Views: 632; Downloads: 126
Full text (88,09 KB) |
64. Kardiotoksičnost, povzročena s kemoterapijoAlja Drobnič, Marko Boc, Mojca Unk, 2022, published scientific conference contribution Abstract: Sistemsko onkološko zdravljenje lahko povzroča akutno in pozno srčnožilno toksičnost, ki bistveno vpliva na kvaliteto življenja in celokupno preživetje po zaključenem zdravljenju, zato moramo pred začetkom zdravljenja oceniti tveganje za nastanek srčnožilne toksičnosti, upoštevati preventivne ukrepe in v primeru nastanka srčnožilnih zapletov hitro in ustrezno ukrepati. Najpogosteje s kardiotoksičnostjo povezujemo antracikline, ki povzročajo srčno popuščanje. Tveganje za nastanek je odvisno kumulativne doze antraciklinov, zdravljenje pa sledi splošnim smernicam zdravljenja srčnega popuščanja. Fluoupirimidini največkrat povzročajo povratno kardiotoksičnost preko vazospazma koronarnih arterij, kar vodi v relativno ishemijo miokarda. Ob tem lahko pride do netipične angine pektoris, ki se pojavi v mirovanju ali ishemičnih sprememb v EKG, oboje pa mine po prekinitvi zdravljenja. Redkeje se srečamo s kardiotoksičnostjo tudi pri drugih kemoterapevtikih.
Keywords: neželeni učinki, bolniki, sistemsko zdravljenje
Published in DiRROS: 17.01.2023; Views: 506; Downloads: 116
Full text (405,24 KB) |
65. Utilisation of waste Cu-, Mn- and Fe-loaded zeolites generated after wastewater treatment as catalysts for air treatmentMia Stanković, Margarita Popova, Matjaž Mazaj, Goran Dražić, Andraž Šuligoj, Nigel Willy Van de Velde, Mojca Opresnik, Željko Jaćimović, Nataša Novak Tušar, Nataša Zabukovec Logar, 2022, original scientific article Published in DiRROS: 13.12.2022; Views: 511; Downloads: 298
Full text (2,24 MB)
This document has many files! More... |
66. Vpliv radona na pojavljanje pljučnega raka v SlovenijiMojca Birk, Tina Žagar, Sonja Tomšič, Katarina Lokar, Ana Mihor, Nika Bric, Miran Mlakar, Vesna Zadnik, 2022, original scientific article Abstract: Izhodišče: Svetovna zdravstvena organizacija je opredelila radon v bivalnem okolju kot enega izmed 19 okoljskih karcinogenov. Radon je poleg tobačnega dima eden izmed najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj pljučnega raka ter predstavlja približno 10-odstotni delež vseh primerov pljučnega raka. V naši raziskavi smo prvič preučili, kako radon vpliva na pojavljanje pljučnega raka v Sloveniji. Metode: Za 40-letno obdobje od leta 1978 do leta 2017 so bili na ravni naselij povezani trije viri podatkov: zboleli za pljučnim rakom (Register raka Republike Slovenije), prebivalci (Statistični urad Republike Slovenije) in Radonski zemljevid Slovenije. V modele prostorskega glajenja z Bayesovimi hierarhičnimi modeli je kot pojasnjevalna spremenljivka vključen radon v bivalnem okolju in izračunan pripisljivi delež raka. Relativno tveganje je ocenjeno s standardiziranim količnikom incidence. Rezultati: V Sloveniji za pljučnim rakom zaradi izpostavljenosti radonu v bivalnem okolju (analiza na ravni naselij) zboli približno 60 oseb letno, kar predstavlja 5 % vseh s to boleznijo. Analiza relativnega tveganja po spolu kaže, da imajo v Sloveniji zaradi izpostavljenosti radonu v bivalnem okolju povečano tveganje pljučnega raka predvsem moški. Ženske, ki bivajo na območjih, bolj obremenjenih z radonom, nimajo povečanega relativnega tveganja za nastanek pljučnega raka. Zaključek: Izpostavljenost radonu v bivalnem okolju je poleg kajenja med najpomembnejšimi nevarnostnimi dejavniki pljučnega raka v slovenski populaciji. Na območjih, kjer je radona veliko (predvsem južna in jugovzhodna Slovenija), je z javnozdravstvenega vidika ključno izvajanje preventivnih ukrepov, v prvi vrsti pa ozaveščanje in poučevanje prebivalstva o nevarnosti ter možnostih za preprečitev bolezni.
Keywords: radon, pljučni rak, pripisljivi delež, ocena tveganja
Published in DiRROS: 06.12.2022; Views: 559; Downloads: 182
Full text (197,67 KB) |
67. Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakomMartina Vrankar, Nina Boc, Izidor Kern, Aleš Rozman, Karmen Stanič, Tomaž Štupnik, Mojca Unk, Maja Ebert Moltara, Vesna Zadnik, Katja Adamič, Jernej Benedik, Marko Bitenc, Jasna But-Hadžić, Anton Crnjac, Eva Ćirić, Tanja Čufer, Goran Gačevski, Marta Globočnik Kukovica, Kristina Gornik-Kramberger, Maja Ivanetič Pantar, Staša Jelerčič, Veronika Kloboves-Prevodnik, Mile Kovačević, Luka Ležaič, Mateja Marc-Malovrh, Katja Mohorčič, Bogdan Vidmar, Dušanka Vidovič, Gregor Vlačić, Ana Lina Vodušek, Rok Zbačnik, Ivana Žagar, 2022, not set Keywords: elektronske knjige
Published in DiRROS: 24.11.2022; Views: 769; Downloads: 246
Full text (3,01 MB)
This document has many files! More... |
68. Bleomycin concentration in patientsʹ plasma and tumors after electrochemotherapy : a study from InspECT GroupAleš Grošelj, Maša Omerzel, Mojca Kržan, Tina Kosjek, Krisztina Bottyán, Helena Plešnik, Črt Jamšek, Maja Čemažar, Erika Kis, Gregor Serša, 2021, original scientific article Keywords: electrochemotherapy, electroporation, bleomycin
Published in DiRROS: 10.10.2022; Views: 535; Downloads: 263
Full text (670,54 KB)
This document has many files! More... |
69. Risk factors for systemic reactions in typical cold urticaria : results from the COLD-CE studyMojca Bizjak, Mitja Košnik, Dejan Dinevski, Simon Francis Thomsen, Daria Fomina, Elena Borzova, Kanokvalai Kulthanan, Raisa Meshkova, Dalia Melina Ahsan, Mona Al-Ahmad, Jovan Miljković, Dorothea Terhorst, Marcus Maurer, 2022, original scientific article Abstract: Background. Cold urticaria (ColdU), i.e. the occurrence of wheals or angioedema in response to cold exposure, is classified into typical and atypical forms. The diagnosis of typical ColdU relies on whealing in response to local cold stimulation testing (CST). It can also manifest with cold-induced anaphylaxis (ColdA). We aimed to determine risk factors for ColdA in typical ColdU. Methods. An international, cross-sectional study COLD-CE was carried out at 32 urticaria centers of reference and excellence (UCAREs). Detailed history was taken and CST with an ice cube and/or TempTest® performed. ColdA was defined as an acute cold-induced involvement of the skin and/or visible mucosal tissue and at least one of: cardiovascular manifestations, difficulty breathing, or gastrointestinal symptoms. Results. Of 551 ColdU patients, 75% (n=412) had a positive CST and ColdA occurred in 37% (n=151) of the latter. Cold-induced generalized wheals, angioedema, acral swelling, oropharyngeal/laryngeal symptoms, and itch of earlobes were identified as signs/symptoms of severe disease. ColdA was most commonly provoked by complete cold water immersion and ColdA caused by cold air was more common in countries with a warmer climate. Ten percent (n=40) of typical ColdU patients had a concomitant chronic spontaneous urticaria (CSU). They had a lower frequency of ColdA than those without CSU (4% vs 39%, p=0.003). We identified the following risk factors for cardiovascular manifestations: previous systemic reaction to a Hymenoptera sting, angioedema, oropharyngeal/laryngeal symptoms, and itchy earlobes. Conclusion. ColdA is common in typical ColdU. High-risk patients require education about their condition and how to use an adrenaline autoinjector.
Keywords: urticaria, risk factors, epinephrine - therapeutic use, self administration, intramuscular injections - methods, cold urticaria, systemic reactions, adrenaline autoinjector
Published in DiRROS: 31.08.2022; Views: 576; Downloads: 236
 Link to file |
70. Proteolytically activated CRAC effectors through designed intramolecular inhibitionVid Jazbec, Roman Jerala, Mojca Benčina, 2022, original scientific article Keywords: STIM1, Orai, TEV protease, PPV protease, calcium signaling, coiled-coil peptides
Published in DiRROS: 20.07.2022; Views: 723; Downloads: 429
Full text (5,62 MB)
This document has many files! More... |
