Digital repository of Slovenian research organisations

Show document
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Title:Čedomorstvo u modernoj i suvremenoj Crnoj gori
Authors:ID Kavarić, Milena (Author)
ID Đoković, Rajka (Author)
Files:.pdf PDF - Presentation file, download (2,09 MB)
MD5: 2FF443112DF1B16A3CFA63D4843E13D8
 
URL URL - Source URL, visit https://zdjp.si/acta-histriae-30-2022-2/
 
Language:Montenegrin
Typology:1.01 - Original Scientific Article
Organization:Logo IRRIS - Institute IRRIS for Research, Development and Strategies of Society, Culture and Environment
Abstract:Prispevek predstavlja odziv družbe na kaznivo dejanje detomora v dveh obdobjih v zgodovini Črne gore: v času obnove države v drugi polovici 19. Stoletja ter v sodobnosti, na začetku 21. stoletja. Na podlagi analize pravnih virov in etnografskega gradiva avtorici rekonstruirata odnos državnih oblasti, tako zakonodajnih kot sodnih, do detomora v Črni gori nekoč in danes. Sredi 19. stoletja je bil detomor pereč problem, pogojen s specifičnimi družbenimi okoliščinami, ki jih je zakonodajna oblast skušala reševati z najstrožjimi kaznimi. Vendar pa so sodišča, kot je razvidno iz neobjavljenih in objavljenih sodb, te ostre normativne določbe omiljevala in so namesto predpisane smrtne kazni za detomor izrekala zaporne kazni. Takemu kaznovalnemu pristopu so konec 19. stoletja sledili tudi predpisi, saj je bila tedaj smrtna kazen spremenjena v zaporno, hkrati pa se je kazala tudi težnja po njenem skrajšanju. Po razčlenitvi sprememb v načinu obravnave detomora v Črni gori v 19. stoletju avtorici v prispevku na kratko preletita tudi sodobne rešitve, naslanjajoč se na analizo sodne prakse med letoma 2008 in 2019, v kateri se detomor obravnava kot privilegirana oblika umora, za katero je predpisana kazen od šestih mesecev do petih let zapora. Analiza sodobne sodne prakse tako pokaže, da se pogosto izrekajo pogojne kazni ali minimalne zaporne kazni za dejanje, ki je privilegirano že z zakonskimi določili. Z empatičnim odnosom sodnikov do storilk kaznivega dejanja detomora se nadaljuje tradicija 19. stoletja, za katero je značilen prizanesljiv odnos do tega zločina.
Keywords:detomor, splav, neporočene matere, nezakonski otroci, kazniva dejanja, zaporne kazni, Črna gora, 19.st., 21.st.
Publication status:Published
Publication version:Version of Record
Publication date:01.01.2022
Year of publishing:2022
Number of pages:377-406
Numbering:30, 2
PID:20.500.12556/DiRROS-31085 New window
UDC:94(05), 94(497.16)
ISSN on article:1318-0185
DOI:10.19233/AH.2022.16 New window
COBISS.SI-ID:186298627 New window
Copyright:Imetniki avtorskih pravic na prispevkih so avtorji. CC BY-NC 4.0
Publication date in DiRROS:13.07.2026
Views:90
Downloads:64
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
  
Share:Bookmark and Share


Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click on the title to get all document metadata.

Record is a part of a journal

Title:Acta Histriae
Publisher:Zgodovinsko društvo za južno Primorsko - Koper; Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja
ISSN:1318-0185
COBISS.SI-ID:34491648 New window

Licences

License:CC BY-NC 4.0, Creative Commons Attribution-NonCommercial 4.0 International
Link:http://creativecommons.org/licenses/by-nc/4.0/
Description:A creative commons license that bans commercial use, but the users don’t have to license their derivative works on the same terms.
Licensing start date:01.01.2022
Applies to:VoR

Secondary language

Language:Italian
Title:L’infanticido nel Montenegro in età moderna e contemporanea
Abstract:L’articolo presenta le reazioni sociali davanti al crimine di infanticidio in due momenti decisivi per la statualità montenegrina: nel periodo del rinnovamento nel XIX secolo e nel periodo della riconquistata indipendenza del XXI secolo. Con l’analisi delle fonti legali, nonché del materiale etnografico, gli autori hanno ricostruito l’atteggiamento delle autorità statali, sia quelle legislative che giudiziarie, nei confronti dell’infanticidio nel Montenegro moderno e contemporaneo. A metà dell’Ottocento l’infanticidio era un problema attuale condizionato da specifiche circostanze sociali che le autorità legislative cercavano di risolvere con le più severe punizioni. Tuttavia, come si può vedere dai verdetti inediti e pubblicati, tali rigide disposizioni normative vennero attenuate dai tribunali. Dunque, invece della prescritta pena di morte per infanticidio, veniva inflitta una pena detentiva con la tendenza di ridurne la durata. Dopo aver analizzato i cambiamenti nel trattamento dell’infanticidio nel Montenegro in età moderna, l’articolo fornisce una breve panoramica delle soluzioni contemporanee, insieme a un’analisi della prassi giudiziaria dal 2008 al 2019, in cui l’infanticidio viene affrontato come un omicidio privilegiato per il quale viene prevista una pena detentiva della durata da sei mesi a cinque anni. Infine, l’analisi giuridica attuale indica che per un atto già privilegiato dalla legge spesso vengono inflitte pene sospese o una pena detentiva minima. L’atteggiamento empatico dei giudici nei confronti degli autori di questi crimini è in linea con la tradizione del XIX secolo, caratterizzata da un approccio benevolo.
Keywords:Montenegro, madre illegittima, figli illegittimi, infanticidio, aborto


Back