| Title: | Pridelek in kakovost hmelja v Sloveniji v prvem četrtletju tega stoletja |
|---|
| Authors: | ID Trošt, Žan (Author) ID Livk, Joško (Author) |
| Files: | URL - Source URL, visit https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-OS4I5CDJ
PDF - Presentation file, download (443,26 KB) MD5: 1598806A21E42EEC2C4C032C7ADF9743
|
|---|
| Language: | Slovenian |
|---|
| Typology: | 1.04 - Professional Article |
|---|
| Organization: | IHPS - Slovenian Institute of Hop Research and Brewing
|
|---|
| Abstract: | V začetku 21. stoletja je bilo v Sloveniji s hmeljem posajenih okoli 1800 ha hmelja, hmelj je pridelovalo več kot 200 hmeljarjev, povprečna površina hmeljišč na hmeljarski kmetiji pa je bila okoli 9 ha. Prevladovala je sorta Aurora, ki je bila zasajena v skoraj dveh tretjinah vseh hmeljišč. V letu 2012 je bilo s hmeljem posajenih nekaj manj kot 1200 ha, potem pa se je površina zopet začela povečevati in je trenutno okoli 1600 ha. Aktivnih hmeljarjev je v zadnjih letih okoli 120, povprečna velikost hmeljarske kmetije pa se je povečala na 14 ha. Z leti se je površina, posajena s sorto Aurora, zmanjševala, vse bolj pa se je uveljavljala sorta Celeia. Površina, posajena s sorto Bobek, je v zadnjih 25 letih na približno enaki ravni, to je 100 - 200 ha, delež površine s sorto Savinjski golding pa se počasi, a vztrajno zmanjšuje in je trenutno okrog 8 %. Podobno velja tudi za pridelek teh sort. Glede na pregled vremenskih razmer v pridelovalnih letih lahko sklepamo, da suša in vročina negativno vplivata tako na pridelek kot na kakovost hmelja (vsebnost alfa-kislin). Najmanjša vsebnost alfa-kislin je bila v izrazito vročih in sušnih letih 2003 in 2013. Vsebnost alfa-kislin pri sorti Aurora se v zadnjih 25 letih počasi, a vztrajno povečuje, medtem ko se nekatere druge sorte slabše prilagajajo vremenskim spremembam. To je najbolj opazno pri najstarejši sorti v naših hmeljiščih – sorti Savinjski golding, ki v zadnjih letih ne dosega minimalnih referenčnih vrednosti za vsebnost alfa-kislin. Kakovost hmelja je v veliki meri povezana tudi s sušenjem; bolj kot je hmelj presušen, več odpada vsebuje. Vsebnost listov in pecljev v hmelju se je v zadnjih 25 letih znižala za polovico, zahvaljujoč posodobitvi obiralnih strojev. |
|---|
| Keywords: | hmelj, hmeljarstvo, pridelek hmelja, kakovost hmelja, vsebnost alfa-kislin |
|---|
| Publication date: | 19.12.2025 |
|---|
| Year of publishing: | 2025 |
|---|
| Number of pages: | str. 45-54 |
|---|
| Numbering: | Št 32 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DiRROS-27859  |
|---|
| UDC: | 633.791 |
|---|
| ISSN on article: | 2536-1988 |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 262342403  |
|---|
| Copyright: | Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije |
|---|
| Note: | Nasl. z nasl. zaslona;
Opis vira z dne 19. 12. 2025;
|
|---|
| Publication date in DiRROS: | 26.02.2026 |
|---|
| Views: | 119 |
|---|
| Downloads: | 66 |
|---|
| Metadata: |  |
|---|
|
:
|
Copy citation |
|---|
| | | | Share: |  |
|---|
Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click
on the title to get all document metadata. |