| Title: | Slovenski pedagoški tisk v borbi proti potujčevanju naše mladine 1860-1918 |
|---|
| Authors: | ID Divjak, Alenka (Author) |
|---|
| Files: |  PDF - Presentation file, download (9,80 MB)
MD5: AE125251A0E0FE1BF041AD2B4EAF9A9B
|
|---|
| Language: | Slovenian |
|---|
| Typology: | 2.01 - Scientific Monograph |
|---|
| Organization: |  INR - Institute Nova Revija for the Humanities
|
|---|
| Abstract: | Pedagoški periodični tisk je že od sredine devetnajstega stoletja pomembno vplival na modernizacijo slovenskega šolstva, vplivno vlogo pa bo kljub razvoju številnih in bolj zapletenih medijev ohranil tudi v enaindvajsetem stoletju. Zato ni narobe, če si zaradi obujanja zgodovinskega spomina ogledamo nekatere starejše učiteljske časopise, ki so bili koristni in potrebni zlasti v časih avstro-ogrske monarhije, ko smo na Slovenskem vztrajno razvijali šolstvo kljub mnogim oviram. Nadvse pomembno je, da se je slovensko učiteljstvo v tistih kritičnih časih tudi s pomočjo svojega tiska bolj ali manj uspešno upiralo potujčevanju naših otrok skozi izobraževalni sistem. Zato je škoda, da smo pri zgodovini slovenskega šolstva in pri specialnih didaktikah slovenskega in angleškega jezika le redko omenjali Učiteljskega tovariša, Popotnika, Slovenskega učitelja in druga pedagoška glasila, v katerih je učiteljstvo veliko pozornosti posvečalo potujčevanju slovenskih otrok skozi šolstvo, kar je v veliki meri podpirala tudi šolska zakonodaja na državni in deželni ravni. S temi pedagoškimi glasili sem se srečala precej pozno, ko sem pripravljala seminarsko nalogo o pouku slovenske književnosti v obdobju med obema vojnama. V teh »zastarelih« učiteljskih glasilih sem odkrivala življenje in delo mnogih odličnih slovenskih šolnikov iz časov pred prvo vojno in med obema vojnama, ki so si živo prizadevali za slovensko šolo. Pri tem sem obžalovala, da smo pri specialnih didaktikah slovenskega in angleškega jezika tako malo govorili o poučevanju slovenščine in nemščine v habsburški monarhiji in da si nismo zastavljali vprašanja, kakšne krize so slovenski učitelji doživljali pri pouku, ki je vodil v potujčevanje slovenskih otrok. Šele iz teh učiteljskih listov sem spoznavala, kako so slovenski učitelji kljub težavam, oviram in tveganjem skrbeli za poslovenjenje osnovnih šol v slovenskih deželah in kako so si prizadevali, da bi kljub dobro premišljenemu potujčevanju, ki so ga vzpodbujale državne, deželne in lokalne oblasti, mladina ohranila slovensko besedo.
Tovrstna spoznanja so potrebna tudi nam, današnjim učiteljem tujega jezika in materinščine, saj naj bi pri svojem delu skrbeli za ravnovesje med maternim in tujim jezikom in izhajali iz načel, ki so jih razglasili ob Mednarodnem dnevu materinščine. Ob branju tega in podobnih dokumentov sem ugotovila, da smo pri predavanjih slovenskega in angleškega jezika premalo govorili o vlogi velikih jezikov v svetu, o njihovem vplivu na nacionalne, manjšinske in domorodne jezike, še bolj pa sem pogrešala védenje o iztrebljanju in izumiranju jezikov. Bolj ali manj smo zanemarili širšo jezikovno problematiko, ki jo danes rešujejo v Svetu Evrope, EU, OZN in v mnogih drugih mednarodnih organizacijah. Prav tako nismo ničesar slišali o interlingvistiki in esperantu, ki v zadnjem stoletju, v času digitalizacije in globalizacije, odpirata širše poglede tudi na pouk, ohranjanje in varovanje ogroženih jezikov v sodobnem svetu.
Širša sociološka spoznanja na eni strani in bolj narodno in zgodovinsko usmerjena spoznanja na drugi strani so dandanes vedno bolj potrebna tudi slovenskim učiteljem jezikov. Ko spoznavamo več kot stoletno borbo zapostavljenega slovenskega učiteljstva za slovensko šolo in slovenski jezik v njej, se šele zavemo, kakšne nevarnosti so nam pretile v ne tako oddaljeni preteklosti in kakšne so naše naloge pri pouku materinščine in tujih jezikov zlasti danes, v času, ki majhnim narodom kljub velikemu znanstvenemu in tehnološkemu napredku prinaša tudi mnoga tveganja. Ta prispevek je predvsem skromen poskus, da bi opozorili na zamolčano in bolj ali manj pozabljeno zgodovino slovenskih Martinov Kačurjev, ki so v izredno težavnih razmerah razvijali slovensko šolstvo in ohranjali našo materinščino. Na koncu se moram iskreno zahvaliti vsem, ki so mi pri delu svetovali, me spodbujali in potrpeli z mano, da sem ob vsem drugem delu vztrajala do konca in da je ta knjiga končno pripravljena, da ugleda luč sveta. |
|---|
| Keywords: | Avstro-Ogrska, ponemčevanje |
|---|
| Publication status: | Published |
|---|
| Publication version: | Version of Record |
|---|
| Publication date: | 22.10.2017 |
|---|
| Place of publishing: | Ljubljana |
|---|
| Place of performance: | Ljubljana |
|---|
| Publisher: | Inštitut Nove revije |
|---|
| Year of publishing: | 2017 |
|---|
| Year of performance: | 2017 |
|---|
| Number of pages: | 236 str. |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DiRROS-27818  |
|---|
| ISBN: | 978-961-7014-02-0 |
|---|
| UDC: | 37(497.4):050(497.4)"1860/1918" |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 292528128 |
|---|
| Note: | O avtorici na zadnji str. ov.;
|
|---|
| Publication date in DiRROS: | 25.02.2026 |
|---|
| Views: | 23 |
|---|
| Downloads: | 11 |
|---|
| Metadata: |    |
|---|
|
:
|
Copy citation |
|---|
| | | | Share: |  |
|---|
Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click
on the title to get all document metadata. |
