| Abstract: | The article examines certain pragmatic patterns in the use of combinations of so-called markers of approximation with numerals (e.g., примерно триста тысяч километров, около двадцати человек, свыше ста тридцати раз [approximately three hundred thousand kilometres, about twenty people, over one hundred thirty times]). The analysis is based on Russian language data, but it can be assumed that the conclusions may have more universal relevance — that is, the described pragmatic features of approximate numerical expressions can also be observed in other languages.V članku so bile analizirane nekatere splošne zakonitosti pri rabi t. i. kazalcev približnosti v kombinaciji s poimenovanji števil (slovnično: s števniki in samostalniki, kot so тысяча, миллион [tisoč, milijon] ipd.). Rečemo lahko, da z uporabo kazalcev približnosti smiselno poenostavljamo informacije o številu objektov. Posredujemo dokaj natančne podatke o velikostnem razredu števila, izraženem Maksim Duszkin: О прагматике числовой приблизительности (на материале русского языка) 465 z enotami višjih decimalnih mest, hkrati pa izpuščamo podrobnosti, ki bi bile izražene z enotami nižjih mest. Do tega lahko pride bodisi zaradi omejenega znanja (poznamo velikost, ne pa podrobnosti) bodisi zavestno, iz različnih razlogov – tudi če imamo dostop do natančnega števila (vključno z enotami nižjih decimalnih mest) (gl. poglavji 2 in 3). Kazalci približnosti – razen v določenih kontekstih – se praviloma pojavljajo v povezavi z okroglimi števili (poglavje 4). Jasna odstopanja od te zakonitosti lahko nakazujejo drugačne pomene, ki niso povezani s približnostjo (poglavje 5). Hkrati pa se okrogla števila pogosto uporabljajo z določenim pragom natančnosti – natančnostjo do določenega višjega razreda, ne pa do zadnjih decimalnih enot. V takih primerih se kazalci približnosti ali druge besede, ki bi signalizirale netočnost, na površinski ravni sploh ne pojavijo (poglavje 6). V jeziku bistveno pogosteje uporabljamo enobesedna poimenovanja števil (npr. два '2', двадцать '20', двести '200') kot večbesedna (npr. двадцать два '22', двести двадцать '220', двести два '202', двести двадцать два '222' itd.). Ta razlika je še bolj izrazita v kombinacijah števil z izrazi približnosti (poglavje 7). Analiza temelji na gradivu iz ruskega jezika, vendar obstajajo razlogi za domnevo, da ugotovljene zakonitosti nosijo bolj univerzalen značaj – podobne pragmatične značilnosti izražanja številčne približnosti so verjetno prisotne tudi v drugih jezikih. |
|---|
