| Abstract: | Uvod: Odnos zaposlenih v zdravstveni negi do posebnih varovalnih ukrepov je povezan z njihovo pojavnostjo. Namen raziskave je bil raziskati odnos zaposlenih v zdravstveni negi do posebnih varovalnih ukrepov. Metode: Izvedena je bila presečna raziskava z uporabo Heymanove lestvice o odnosu do posebnih varovalnih ukrepov med vsemi zaposlenimi v zdravstveni negi (n = 367) v psihiatričnih bolnišnicah v Sloveniji. Rezultati: Med slovenskimi psihiatričnimi bolnišnicami so ugotovljene razlike v trajanju posebnih varovalnih ukrepov (x2 = 43,770, p < 0,001). Zaposleni se najpogosteje strinjajo, da pacient med posebnim varovalnim ukrepom čuti jezo (n = 328, 89,4 %). Kljub temu večina anketirancev verjame, da so posebni varovalni ukrepi lahko učinkovito terapevtsko orodje (n = 343, 91,6 %). Ženske (U = 11450,50, p = 0,025) in višje izobraženi zaposleni (U = 9527,00, p = 0,002) izražajo statistično bolj negativna čustva in manj odobravajo posebne varovalne ukrepe. Diskusija in zaključek: Ob raziskovanju pojavnosti prisilnih ukrepov je jasno, da poleg dejavnikov, raziskovanih v naši študiji, obstajajo tudi drugi, bolj vplivni dejavniki. Zaradi razlik med bolnišnicami bi bilo treba pregledati obstoječo klinično prakso. Predvideva se, da je management zdravstvenih inštitucij pomemben dejavnik pri zmanjšanju pojavnosti posebnih varovalnih ukrepov. |
|---|
