Digital repository of Slovenian research organisations

Show document
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Title:Comparison of self-esteem and quality of life between residents of old people's home and the elders living at home
Authors:ID Pluzarić, Jadranka (Author)
ID Ilakovac, Vesna (Author)
ID Železnik, Danica (Author)
Files:URL URL - Source URL, visit http://dx.doi.org/10.14528/snr.2016.50.3.108
 
URL URL - Source URL, visit http://www.obzornikzdravstvenenege.si/2016.50.3.183
 
Language:English
Typology:1.01 - Original Scientific Article
Organization:Logo ZZBNS - ZSDMSBZTS - Nurses and Midwives Association of Slovenia
Abstract:Introduction: Research on self-esteem and quality of life has been so far predominantly focused on younger age groups. The aim of this cross-sectional study was to examine the differences regarding self-esteem and quality of life between the residents of old people's home and the elders living at home. Methods: A questionnaire used in the survey inquired about socio-demographic data and the respondents' activities. It included the respondents' self-esteem assessment, based on the Rosenberg Self-esteem Scale (RSES), the assessment of quality of life, based on the Satisfaction With Life Scale (SWLS) and the assessment of their functional abilities. The purposive sample included 204 respondents. The research was conducted from November 2012 to March 2013. Results: The respondents in both groups expressed equal satisfaction with life (p = 0.846). The respondents who live in their own home demonstrate higher self-esteem than those who live in old people's home (difference in mean scores of the RSES was 3.4; 95 % CI for the difference from 1.0 to 5.8; t-test for independent samples, p = 0.005). Results of the study suggest that the respondents with higher self-esteem are more satisfied with their life (p = 0.537, p < 0.001). Discussion and conclusion: Self-esteem has to be recognised as a factor associated with the quality of life and should therefore be included in the care of the elderly. Timely and adequate interventions may prevent the decline in quality of life, which requires adequate training of health personnel and family members, and the public awareness.
Keywords:elderly, housing, physical activity
Publication date:01.01.2016
Year of publishing:2016
Number of pages:str. 183-192
Numbering:Letn. 50, št. 3
PID:20.500.12556/DiRROS-26867 New window
UDC:613.98
ISSN on article:1318-2951
DOI:10.14528/snr.2016.50.3.108 New window
COBISS.SI-ID:525748249 New window
Note:Besedilo v angl.;
Publication date in DiRROS:28.01.2026
Views:66
Downloads:56
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
  
Share:Bookmark and Share


Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click on the title to get all document metadata.

Record is a part of a journal

Title:Obzornik zdravstvene nege : strokovno glasilo Zveze društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije
Shortened title:Obzor. zdrav. neg.
Publisher:Zbornica zdravstvene nege
ISSN:1318-2951
COBISS.SI-ID:39433728 New window

Secondary language

Language:Slovenian
Title:Primerjava samospoštovanja in kakovosti življenja stanovalcev v domu za starejše in lastnem domu
Abstract:Uvod: Veliko raziskav samospoštovanja in kakovosti življenja je namenjenih in usmerjenih v mlajšo populacijo. Namen predstavljene presečne raziskave je bilo raziskati, ali obstaja razlika v samospoštovanju in kakovosti življenja starejših, ki živijo doma, in tistimi, ki živijo v domu za starejše občane. Metode: Raziskava je bila izvedena s pomočjo vprašalnika, ki je vključeval socialnodemografske podatke, podatke o aktivnosti vprašanih, oceno samospoštovanja, ki je temeljila na Rosenbergovi lestvici samospoštovanja (RLS), oceno kakovosti življenja, ki je temeljila na lestvici zadovoljstva z življenjem (LZŽ), in oceno funkcionalne sposobnosti. Namenski vzorec je vključeval 204 anketirance. Raziskava je potekala od novembra 2012 do marca 2013. Rezultati: Anketiranci v obeh skupinah so izrazili enako zadovoljstvo z življenjem (p = 0,846). Anketiranci, ki živijo v lastni hiši ali stanovanju, imajo višje samospoštovanje kot tisti, ki prebivajo v domovih za starejše občane (povprečna razlika RSES 3,4; 95 % interval zaupanja od 1,0 do 5,8; t-test za neodvisne vzorce, p = 0,005). Anketiranci, ki imajo višje samospoštovanje, so bolj zadovoljni z življenjem (p = 0,537, p < 0,001). Diskusija in zaključek: V skrb za starejše osebe je potrebno vključiti prepoznavanje njihovega samospoštovanja, da se lahko s pravočasnimi aktivnostmi prepreči zmanjšanje ravni njihove kakovosti življenja, kar zahteva ustrezno usposabljanje zdravstvenih delavcev, družin in družbe.
Keywords:starejši ljudje, stanovanje, bivanje, samospoštovanje, fizična aktivnost


Back