| Abstract: | Uvod: Med motnje osebnosti in vedenja odraslih uvrščamo trajne osebnostne spremembe, ki jih ni mogoče pripisati možganski poškodbi ali bolezni. Travmatične izkušnje lahko povzročijo osebnostno ranljivost. Namen raziskave je ugotoviti značilnost trajnih osebnostnih sprememb, dejavnike tveganja ter kakovost življenja pacientov v domačem okolju. Metode: Terenska raziskava temelji na kvantitativni metodi dela. Podatki so bili zbrani z anketiranjem 606 pacientov (18,56 %) na območju osrednjeslovenske regije, starih od 20 do 92 let. Uporabili smo strukturirani vprašalnik. Podatki so bili obdelani z opisno statistiko, preizkusom %2, razvrščanjem v skupine in diskriminantno analizo. Rezultati: Trajne osebnostne spremembe so prisotne pri 9 % (n = 53) pacientov, ki so starejši in manj izobraženi. Le četrtina (n = 10) se jih zdravi pri psihiatru. Med skupinama pacientov, ki imajo oziroma nimajo trajnih osebnostnih sprememb, so prisotne statistično značilne razlike glede izkušenj s travmatičnim dogodkom (p < 0,001), stopnje samostojnosti pri izvajanju življenjskih aktivnosti (p < 0,001), incidence kronične bolečine (p = 0,002), socialnega vključevanja (p = 0,016), samomorilnih misli (p < 0,001) in incidence zdravstvenih težav (p < 0,001). Diskusija in zaključek: Rezultati opozarjajo na delež pacientov s trajnimi osebnostnimi spremembami, ki so nezdravljene in skrite v ozadju duševnih in telesnih zdravstvenih težav. Potrebno je pravočasno odkrivanje, napotitev in multidisciplinarni pristop, pri čemer je vloga patronažnih medicinskih sester pomembna. Nadaljnji raziskovalni izziv bi bil nacionalni projekt. |
|---|
