Digital repository of Slovenian research organisations

Show document
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Title:Samozaupanje medicinskih sester in zdravnikov pri praktičnem izvajanju paliativne oskrbe
Authors:ID Kamnik, Petra (Author)
ID Pajnkihar, Majda (Author)
ID Habjanič, Ana (Author)
Files:URL URL - Source URL, visit http://dx.doi.org/10.14528/snr.2014.48.4.37
 
Language:Slovenian
Typology:1.01 - Original Scientific Article
Organization:Logo ZZBNS - ZSDMSBZTS - Nurses and Midwives Association of Slovenia
Abstract:Uvod: Zdravstveni delavci so v paliativni oskrbi soočeni s številnimi zapletenimi in neprijetnimi situacijami, ko je potrebno bolnikom lajšati bolečine, jim na različne načine pomagati in hkrati tolažiti družino. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako zdravstveni delavci ocenjujejo svoje znanje in stopnjo samozaupanja pri izvajanju paliativne oskrbe. Metode: Izvedena je bila neeksperimentalna kvantitativna raziskava, v katero so bili vključeni zdravstveni delavci primarnega in sekundarnega nivoja zdravstvene dejavnosti Koroške regije (n = 100). Vzorčenje je bilo namensko nenaključno. S strukturiranim vprašalnikom pridobljeni podatki so bili statistično analizirani s programom SPSS ver. 20.0. Sklopa vprašanj, ki sta se nanašala na izvajanje paliativne oskrbe, sta pokazala dobro mersko zanesljivost instrumenta (Cronbach alfa = 0,781 in 0,914). Rezultati: Medicinske sestre in zdravniki so znanje in izkušnje v paliativni oskrbi v največji meri pridobivali v klinični praksi (50 %), svoje znanje so pretežno ocenili le kot zadovoljivo (53 %). Lasten odziv na zdravstvene težave oziroma na svetovanje in komunikacijo z bolnikom so medicinske sestre in zdravniki ocenili s povprečno oceno 2,7 do 3,2, kar pomeni, da pretežno zmorejo situacije pri praktičnem izvajanju paliativne oskrbe rešiti samostojno. Medicinske sestre in zdravniki na primarnem nivoju zdravstvene dejavnosti so navedli večjo stopnjo samozaupanja glede svetovanja o možnostih izbire kraja paliativne oskrbe. Diskusija in zaključek: Ugotovitve kažejo, da medicinske sestre in zdravniki vprašanj bolnikov o procesu umiranja in njihovih želja niso ocenili kot posebej neprijetnih. Bodoče raziskave bi lahko nadaljevale v tej smeri in ugotavljale, katere situacije zdravstvenemu osebju predstavljajo največje breme in kako se z njimi soočiti.
Keywords:znanje, paliativna oskrba, komunikacija, odzivi, presečna raziskava
Publication date:01.01.2014
Year of publishing:2014
Number of pages:str. 302-309
Numbering:Letn. 48, št. 4
PID:20.500.12556/DiRROS-26819 New window
UDC:616-083
ISSN on article:1318-2951
DOI:10.14528/snr.2014.48.4.37 New window
COBISS.SI-ID:520301593 New window
Note:Besedilo v slov.;
Publication date in DiRROS:28.01.2026
Views:84
Downloads:35
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
  
Share:Bookmark and Share


Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click on the title to get all document metadata.

Record is a part of a journal

Title:Obzornik zdravstvene nege : strokovno glasilo Zveze društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije
Shortened title:Obzor. zdrav. neg.
Publisher:Zbornica zdravstvene nege
ISSN:1318-2951
COBISS.SI-ID:39433728 New window

Secondary language

Language:English
Title:Self-confidence of registered nurses and physicians in the delivery of palliative care
Abstract:Introduction: Health care professionals are confronted with several difficult and unpleasant situations in palliative care where they are expected to relieve pain, provide various services to patients and offer support to family members. The aim of this study was to evaluate self-confidence of health care staff in the delivery of palliative care. Methods: A non-experimental quantitative research included registered nurses and physicians from the primary and secondary health care from Carinthia region in the northern Slovenia (n = 100). A purposive non-random sampling was applied. Data gathered by structured questionnaire was statistically analysed by SPSS ver. 20.0. The reliability of the instrument measuring two domains of palliative care was appropriate (Cronbach's alpha = 0.781 and 0.914). Results: Health care professionals gained experience in palliative care mainly during clinical practice (50.0 %) and evaluated their knowledge as only satisfactory (53.0 %). Their ability to adequately respond to health care problems, to advise and communicate with patients was assessed in mean values from 2.7 to 3.2., which leads to a conclusion that most of the care providers were able to solve palliative care problems autonomously. Primary health care professionals were more confident in discussing the choice of palliative care environment with patients and family members. Discussion and conclusion: The health care professionals did not feel particularly disturbed or embarrassed when confronted with the patients' end-of-life questions. Future research should focus on specific distressing situations in palliative care and provide guidelines for management of advanced illness.
Keywords:knowledge, palliative care, communication, responses, cross-sectional research


Back