| Abstract: | Uvod: Deprivacija spanja in izgorelost sta pogosta pojava med delavci, ki opravljajo izmensko, nočno, nadurno in stresno delo v nepredvidljivih okoliščinah. Namen raziskave je bil raziskati kakovost spanja, ugotoviti stopnjo komponent izgorevanja in njihov vpliv na kakovost spanja med zaposlenimi v predbolnišnični nujni medicinski pomoči.Metode: Uporabljena je bila kvantitativna neeksperimentalna metoda raziskovanja. Podatke smo zbrali s standardiziranim vprašalnikom Pittsburgh sleep quality index ter s standardiziranim vprašalnikom za izgorelost Maslach burnout inventory. Vprašalnika so izpolnili 204 zaposleni v predbolnišnični nujni medicinski pomoči. Podatki so statistično obdelani z uporabo univariantne in bivariantne statistike.Rezultati: Povprečna ocena Pittsburgh Sleep Quality Indexa znaša 4,97, s = 3,23. Slabšo kakovost spanja ugotavljamo pri anketirancih ženskega spola (57,4 %) in anketirancih, ki so zaposleni v bolj obremenjenih enotah predbolnišnične nujne medicinske pomoči (52,3 %), ter pri tistih, ki opravljajo 24- ali večurno delo (67,7 %). Pri 17,6 % anketirancev ugotavljamo visoko stopnjo čustvene izčrpanosti, 32,8 % anketirancev izkazuje visoko stopnjo depersonalizacije, 9,3 % anketirancev pa nizko stopnjo osebne izpolnitve. Med kakovostjo spanja in emocionalno izčrpanostjo (r = 0.381, p < 0.01), depersonalizacijo (r = 0.293, p < 0.01) in osebno izpolnitvijo (r = 0.368, p < 0.01) ugotavljamo šibko pozitivno povezanost.Diskusija in zaključek: Zdravstveni delavci predstavljajo ranljivo skupino, ki je podvržena slabi kakovosti spanja in sindromu izgorevanja, zato se nakazuje potreba po njihovem opolnomočenju glede ustrezne higiene spanja ter preprečevanja izgorevanja. |
|---|
