Digital repository of Slovenian research organisations

Show document
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Title:Goli otok po sedemdesetih letih
Authors:ID Erzetič, Manca (Editor)
ID Komel, Dean (Editor)
ID Zalaznik, Tomaž (Editor)
ID Lampe, Urška (Reviewer)
Files:.pdf PDF - Presentation file, download (11,98 MB)
MD5: FFA5B33CC48AE4F5BE9C4729F4E3CD6C
 
Language:Slovenian
Typology:2.01 - Scientific Monograph
Organization:Logo INR - Institute Nova Revija for the Humanities
Abstract:Premišljevanja o Golem otoku sedemdeset let pozneje odstirajo vprašanja, ki ne zadevajo nečesa izoliranega iz in od polpretekle zgodovine, temveč neposredno prizadevajo našo človeškost glede razumevanja odnosa med preteklostjo in sedanjostjo. Te prizadetosti ne obeležuje kak resentiment, marveč sama omogoča razumevanje kot tako, in sicer v okviru prevpraševanja, zakaj se o Golem otoku ni mogoče danes pogovarjati na način, kot je to na primer v zvezi z drugimi taborišči totalitarnih režimov iz obdobja pred in med drugo svetovno vojno. Razumevanje, ki vedno pred postavlja nerazumevanje, odpira vprašanja; v razdobju Jugoslavije pa je bilo vsakršno vprašanje o Golem otoku rešljivo oziroma sprejemljivo le, če ni bilo (sploh) zastavljeno. Vprašanje o tedanjem vladajočem režimu, ki ga je upravljala jugoslovanska komunistična partija, bi namreč po vsej verjetnosti privedlo do odprtih vprašanj v javnosti, ki pa jih politika že zaradi nekaterih obremenilnih »zaprtih tem« (npr. povojni poboji) ni želela razgrniti, saj bi to rušilo podobo neke drugačnosti in različnosti v primerjavi z in razlikovanju od siceršnjih komunističnih režimov. Glede različnosti s komunistično ureditvijo v Sovjetski zvezi bi si z vidika propagande KPJ verjetno celo želela javnega tribunala, a bi sočasno (npr. prav zaradi dokazovanja te različnosti, »prijaznejšega« komunizma) morala dovoliti tudi vprašanja, ki zadevajo podobnosti s sovjetskim režimom. Pri tem bi se morda izkazalo, da so številnejše od nasprotij, o čemer govorijo tudi mnogi pričevalci Golega otoka, med njimi tudi nekdanji dolgoletni logoraš, filozof Cene Logar v članku Goli otok iz leta 1987: Mnogo se je vedelo o strahotah v Sovjetski zvezi pod Stalinovim terorjem, toda teror udbe pozneje nad informbirojevci je bil neprimerno hujši, podlejši. Rešitev, da se oblast izogne družbenopolitičnim vprašanjem, in na ta način problemom, je bila, da vprašanj sploh ni! Zdi se, da se je vodstvo nekdanje SFRJ zato raje kot za državo odprtega duha odločilo imeti državo, ki zapira . Tajno! Za vse »povpraševalce« (npr. preprostega vprašanja, zakaj se mora v 6 neki šolski učilnici Stalinov portret sneti s stene in zakaj Titov ostaja) pa potrebuje nekakšen prostor, kjer se bo izvajal nadzor nad idejami in mišljenjem; predvsem pa prevzgoja idej v ideologijo in mišljenja v nemišljenje. Potrebovali so prostor, ki ga ni. Nemi otok. Goli otok ! Nemost se je pričakovala od tistih, ki naj bi imeli »svobodo«. Svobodo, kjer človek ni smel vedeti, da obstaja komunistično koncentracijsko taborišče Goli otok in ženski oddelek lagerja na Sv. Grgurju. Svoboda, ki je prešla od besede za način življenja v »parolo« neke ideologije, je imela zastrašujočo moč. Nemost kot cena svobode, ki ni bila človeška, je zakrivila razčlovečenje človeka do mere, da ga je bilo zunaj Golega otoka enako strah kot znotraj njega, o čemer pripovedujejo številni preživeli logoraši, saj Ti je bil domnevni prijatelj hkrati lahko ovaduh in rabelj; ali še huje, Ti njemu. Memorizacija Golega otoka je torej »dolžnost« spominjanja tistih prič totalitarnega »kampa«, ki niso hotele ostati neme in so videle smisel preživetja in svoje prihodnosti v tem, da izpričajo tisto, čemur so bile priča. Med njimi je bil tudi dr. Marijan Rogić (1939–2020) , ki mu posthumno posvečamo to monografijo.
Keywords:Jugoslavija, politika, koncentracijska taborišča, zgodovina
Geographic coverage:Jugoslavija; Goli otok;
Publication status:Published
Publication version:Version of Record
Publication date:18.04.2021
Place of publishing:Ljubljana
Place of performance:Ljubljana
Publisher:Inštitut Nove revije
Year of publishing:2021
Year of performance:2021
Number of pages:189 str.
PID:20.500.12556/DiRROS-25298 New window
ISBN:978-961-7014-25-9
UDC:94(497.1)
COBISS.SI-ID:50028035 New window
Note:Tiskano po naročilu;
Publication date in DiRROS:15.01.2026
Views:109
Downloads:59
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
  
Share:Bookmark and Share


Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click on the title to get all document metadata.

Document is financed by a project

Funder:ARRS - Slovenian Research Agency
Project number:P6-0341
Name:Humanistika in smisel humanosti v vidikih zgodovinskosti in sodobnosti

Funder:ARRS - Slovenian Research Agency
Project number:J7-8283
Name:Kontemporalnost razumevanjskega konteksta ter izražanje osebne in družbene svobode

Funder:ARRS - Slovenian Research Agency
Project number:J6-9354
Name:Kultura spominjanja gradnikov slovenskega naroda in države

Licences

License:CC BY-NC 4.0, Creative Commons Attribution-NonCommercial 4.0 International
Link:http://creativecommons.org/licenses/by-nc/4.0/
Description:A creative commons license that bans commercial use, but the users don’t have to license their derivative works on the same terms.

Secondary language

Language:English
Keywords:Yugoslavia, politics, concentration camps, history


Back