| Title: | Prostorski razvoj sivega dela Grödenske formacije na Žirovskem vrhu |
|---|
| Authors: | ID Čadež, Franc (Author) ID Gantar, Ivan (Author) |
| Files: | PDF - Presentation file, download (2,73 MB) MD5: 2E1B8F349A7F32EE7901B4C9CE4EF64C
|
|---|
| Language: | Slovenian |
|---|
| Typology: | 1.01 - Original Scientific Article |
|---|
| Organization: | GeoZS - Geological Survey of Slovenia
|
|---|
| Abstract: | Raziskave in odkopavanje se je na Rudniku urana Žirovski vrh opravljalo med leti 1960 in 1990. Ivan Mlakar (2000) je razdelil celotno Grödensko formacijo na 6 členov in poimenoval najstarejši Brebovniški člen v katerem je poznano orudenje z uranom. Že pred tem je Tomaž Budkovič (1980) ta sivi del Grödenske formacije razčlenil na 10 horizontov na osnovi barve, zrnavosti in prodniških združb in sicer po podatkih kartiranja podkopa P-10 in njegovega nadaljevanja. V tem članku smo prikazali razvoj Brebovniškega člena na celotnem prostoru rudišča, tako jame kot tudi njenega nadaljevanja proti JV in SZ. Prvotno razdelitev Budkoviča smo spremenili tako, da smo zgornji del 3. horizonta z intraformacijskimi konglomerati in nekdanji 4. peščeni horizont združili v enoten 5. konglomeratni horizont. Dragomir Skaberne je namreč v svojem doktoratu (1995) Brebovniški člen razdelil na 2 megaritma pri čemer se vsak pričenja s konglomerati, zaključi pa z drobnozrnatimi sedimentnimi kamninami. Zato je ustrezneje, da se 3. horizont zaključi z drobnozrnatimi sedimenti in je hkrati zaključek 1. megaritma, intraformacijski konglomerati, ki so bili prej še zgornji del 3. horizonta pa so po novem že del enotnega konglomeratnega horizonta, ki podrejeno vsebujejo še peščenjake.
Debelina celotnega Brebovniškega člena je največja v osrednjem delu odprte jame, kjer znaša 410 m in se proti robovom bazena zmanjšuje. Na območju Golega vrha proti JV, do kamor sežejo pojavi orudenja, se njegova debelina zmanjša na 50 m. Debelina posameznih horizontov pa se, razen 2. in 5. horizonta, zmanjša z nekaj 10 metrov le na nekaj metrov oziroma se posamezni horizonti celo izklinjajo. V SZ smeri od nekdanjih jamskih del ni več ekonomsko pomembnih orudenj z uranom. V to smer se izklinjajo pisani konglomerati, spreminja se tudi značaj peščenih horizontov, ki so bili v jami glavni nosilci orudenja. Njihova barva se spreminja iz sive in temnosive v zelenosivo, v njih je manj drobcev antracitizirane organske snovi, ki je pogojevala nastanek redukcijskih sredin, kjer se je lahko izločal uran. V pisanih konglomeratih je pomembna prisotnost prodnikov kislih magmatskih predornin, ki imajo povišan clark urana glede na druge skupine kamnin. Z njihovo erozijo so se površinske vode ter podtalnica obogatile z uranom že na površju, dodatno pa še pri precejanju skozi plasti pisanega konglomerata. V oksidacijskih pogojih se je uran raztapljal, v redukcijskih pa izločal v vezivu peščenih klastitov. Od celotne dolžine pojavljanja plasti sivega Brebovniškega člena, ki meri po geološki karti 18 km, znaša območje s pogojno ekonomskim orudenjem le dobrih 5,5 km in približno na ta del je omejeno tudi pojavljanje pisanih konglomeratov. |
|---|
| Keywords: | sedimentacijski razvoj, orudenje, grödenske klastične kamnine, Žirovski vrh |
|---|
| Publication status: | Published |
|---|
| Publication version: | Version of Record |
|---|
| Publication date: | 10.12.2025 |
|---|
| Publisher: | Geološki zavod Slovenije |
|---|
| Year of publishing: | 2025 |
|---|
| Number of pages: | str. 251-267 |
|---|
| Numbering: | vol. 68, no. 2 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DiRROS-24868  |
|---|
| UDC: | 551.1/.4 |
|---|
| ISSN on article: | 0016-7789 |
|---|
| DOI: | 10.5474/geologija.2025.011  |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 262058499  |
|---|
| Publication date in DiRROS: | 24.12.2025 |
|---|
| Views: | 21 |
|---|
| Downloads: | 6 |
|---|
| Metadata: |  |
|---|
|
:
|
Copy citation |
|---|
| | | | Share: |  |
|---|
Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click
on the title to get all document metadata. |