Digital repository of Slovenian research organisations

Show document
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Title:Some methodological reflections on oral history in the borderlands: : a Slovene-Italian case study
Authors:ID Lampe, Urška, Inštitut IRRIS (Author)
Files:.pdf PDF - Presentation file, download (1,41 MB)
MD5: CEC941BA9E226FADCAB2D5EFA9816882
 
URL URL - Source URL, visit https://zdjp.si/wp-content/uploads/2023/12/AH_31-2023-3_LAMPE.pdf
 
Language:English
Typology:1.01 - Original Scientific Article
Organization:Logo IRRIS - Institute IRRIS for Research, Development and Strategies of Society, Culture and Environment
Abstract:The article proposes some methodological reflections on doing oral history in borderland areas, starting from the case study of the Slovene-Italian borderland. It elaborates on some mistakes and difficulties the author has faced when conducting interviews in the Slovene-Italian borderland. She reflects on various challenges and obstacles, from language to terminology and conflicting collective narratives. She concludes that, as in any oral history project, as well as in borderland areas, it is important to create a relaxed atmosphere that allows for an open discussion of issues of the shared past. In a space often full of conflicting narratives and memories this is not always easy, and it is probably easier for those who are several generations distant from the events. However, the key elements of such an interview are creating an atmosphere of mutual respect and honesty and especially to (patiently) listen to the narrator, without judgement.
Keywords:oral history, borderlands, border history, collective memory, practices of memory, contested past, Slovene-Italian border, slovene historiography
Publication version:Version of Record
Publication date:30.09.2023
Year of publishing:2023
Number of pages:377-398
Numbering:Letn. 31, št. 3
PID:20.500.12556/DiRROS-23814 New window
UDC:930(497.4)
ISSN on article:1318-0185
DOI:10.19233/AH.2023.16 New window
COBISS.SI-ID:182222595 New window
Publication date in DiRROS:21.01.2026
Views:323
Downloads:203
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
  
Share:Bookmark and Share


Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click on the title to get all document metadata.

Record is a part of a journal

Title:Acta Histriae
Shortened title:Acta Histriae
Publisher:Zgodovinsko društvo za južno Primorsko; Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja
Year of publishing:2023
ISSN:1318-0185

Document is financed by a project

Funder:EC - European Commission
Funding programme:H2020
Project number:839474
Name:FAMILIES AND MEMORIES OF ITALIAN PRISONERS OF WAR IN YUGOSLAVIA AFTER WORLD WAR II
Acronym:IT-POW FAMILIES

Funder:ARIS - Slovenian Research and Innovation Agency
Funding programme:Raziskovalni programi
Project number:P6-0435
Name:Prakse reševanja sporov med običajnim in postavljenim pravom na območju današnje Slovenije in sosednjih dežel

Licences

License:CC BY-NC 4.0, Creative Commons Attribution-NonCommercial 4.0 International
Link:http://creativecommons.org/licenses/by-nc/4.0/
Description:A creative commons license that bans commercial use, but the users don’t have to license their derivative works on the same terms.

Secondary language

Language:Slovenian
Title:Nekaj metodoloških premislekov o ustni zgodovini na obmejnih območjih: : slovensko-italijanska študija primera
Abstract:Članek prinaša nekaj metodoloških premislekov o ustni zgodovini na obmejnih območjih na primeru slovensko-italijanskega obmejnega območja. Podrobneje so predstavljene nekatere napake in težave, s katerimi se avtorica srečuje pri opravljanju intervjujev na slovensko-italijanskem obmejnem območju. Pri tem se osredotoča tako na jezikovne ovire in težave, ki se lahko pojavijo kot posledica tega, da sta v obmejnem prostoru raziskovalec in narator rojena govorca različnih jezikov. Posebej se posveča tudi težavam, ki jih za ustno zgodovino predstavlja skupna preteklost v prostoru, ki je pogosto prežet s konfliktnimi in nasprotujočimi si kolektivnimi naracijami. Pri tem ugotavlja, da je, tako kot pri vsakem projektu ustne zgodovine, tudi na obmejnih območjih pomembno ustvariti sproščeno vzdušje, ki omogoča odprt pogovor o vprašanjih skupne preteklosti. V prostoru, ki je pogosto poln nasprotujočih si naracij in spominov, to ni vedno lahko. Bržkone je to lažje za raziskovalce, ki so od dogodkov oddaljeni več generacij. Intervju je pogosto ena od redkih priložnosti v življenju naratorjev, ko lahko govorijo in razmišljajo o svoji preteklosti, družinski zgodbi in zgodovini, kar moramo spoštovati in ceniti. Po izkušnji avtorice pa so ključni elementi intervjuvanja in projektov ustne zgodovine v obmejnem prostoru dobro in aktivno poznavanje jezika naratorja (ko je to le možno), vzpostavitev vzdušja medsebojnega spoštovanja in iskrenosti ter predvsem (potrpežljivo) poslušanje sogovornika brez obsojanja.
Keywords:ustna zgodovina, obmejna območja, zgodovina meje, kolektivni spomin, spominske prakse, nasprotujoča si preteklost, slovensko-italijanska meja, slovensko zgodovinopisje


Back