Digital repository of Slovenian research organisations

Show document
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Title:Zagotavljanje trajnostne kulturne dediščine z učinkovito javno politiko
Authors:ID Jelinčić, Daniela Angelina (Author)
ID Tišma, Sanja (Author)
Files:.pdf PDF - Presentation file, download (139,67 KB)
MD5: D290192ED7C3D5879DBBB4760495615E
Description: slov.
 
.pdf PDF - Presentation file, download (152,32 KB)
MD5: E8E2B8B7AC2EDF7F5C157522A79E5A57
Description: ang.
 
Language:Slovenian
Typology:1.01 - Original Scientific Article
Organization:Logo UIRS - Urban Planning Institute of the Republic of Slovenia
Abstract:Trajnostnost kulturne dediščine je kompleksno vprašanje, ki se zlasti na projektni ravni redko meri. Razlog za to je predvsem pomanjkanje splošnih kazalnikov, zaradi česar so številni projekti s področja dediščine samo delno trajnostni. V članku avtorici opredelita pojem trajnostne dediščine ter predstavita metode za njegovo ugotavljanje in presojo. Raziskava, ki sta jo opravili, se je osredotočala na analizo izbranih primerov dobre prakse v Grčiji, Italiji in Španiji ter na Poljskem, Portugalskem in Nizozemskem, ti so bili kot strateški projekti vključeni v posamezne instrumente regionalne ali lokalne politike Evropske unije. Metode, s katerimi sta proučevali kazalnike, ki bi se lahko uporabili za vrednotenje trajnostnih naložb v kulturno dediščino, so vključevale kabinetno raziskavo in naknadno analizo izbranih projektov s področja dediščine, financiranih v okviru posameznih instrumentov politike EU, intervjuje z upravitelji kulturne dediščine, fokusne skupine in primerjalno analizo proučevanih primerov dobre prakse. Iz izsledkov je razviden ključen pomen naslednjih dejavnikov: sodelovanje in široka vključenost raznih deležnikov, dobro kulturno upravljanje, razvejani viri financiranja, vključenost lokalne skupnosti, ki kulturno dediščino vzame za svojo, upoštevanje strokovnih standardov, inovativne rešitve in skrbno prostorsko načrtovanje pri zagotavljanju trajnostne dediščine. Primeri dobre prakse so težko prenosljivi, saj je uspeh prenosa odvisen od značilnosti lokalnega okolja. Za opredelitev trajnostne dediščine na projektni ravni je predlagan splošen nabor kazalnikov trajnostnosti, na podlagi katerih bi bile lahko v okviru instrumentov politike opredeljene prihodnje prednostne naloge in upravičene naložbe.
Keywords:politike s področja dediščine, kulturna dediščina, kazalniki trajnosti dediščine
Publication status:Published
Publication version:Version of Record
Publication date:01.01.2020
Year of publishing:2020
Number of pages:str. 17-25, 78-87
Numbering:Letn. 31, št. 2
PID:20.500.12556/DiRROS-23257 New window
UDC:719: 502.131.1:33.02
ISSN on article:0353-6483
DOI:10.5379/urbani-izziv-en-2020-31-02-002 New window
COBISS.SI-ID:49413891 New window
Note:Besedilo v angl., prevod v slov.;
Publication date in DiRROS:11.08.2025
Views:374
Downloads:181
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
  
Share:Bookmark and Share


Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click on the title to get all document metadata.

Record is a part of a journal

Title:Urbani izziv
Shortened title:Urbani izziv
Publisher:Urbanistični inštitut Republike Slovenije
ISSN:0353-6483
COBISS.SI-ID:16588546 New window

Licences

License:CC BY 4.0, Creative Commons Attribution 4.0 International
Link:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/
Description:This is the standard Creative Commons license that gives others maximum freedom to do what they want with the work as long as they credit the author.

Secondary language

Language:English
Title:Ensuring sustainability of cultural heritage through effective public policies
Abstract:Sustainability of cultural heritage is a complex issue and is rarely measured, especially at the project level, mainly due to a lack of universal heritage sustainability indicators. This is why many heritage projects are only partially sustainable. This article defines the concept of heritage sustainability and offers methods to measure and evaluate it. The research presented was conducted on good practice examples analysed in Greece, Italy, the Netherlands, Poland, Portugal, and Spain, which are assessed as strategic projects within specific EU, regional, or local policy instruments. The methodology, which explored possible indicators for evaluating the sustainability of cultural heritage investments, involved desk research and ex post analysis of selected heritage projects funded within a policy instrument, interviews with cultural heritage managers, focus groups, and comparative analysis of best practices analysed. The findings showed the crucial importance of cooperation and broad participation of various stakeholders, excellent cultural management, diversification of funding sources, community involvement and appropriation of cultural heritage by the community, respect for professional standards, innovative solutions, and careful spatial planning in ensuring heritage sustainability. Transferability of good practice examples is challenging because it depends on the local context. In order to be able to measure heritage sustainability at the project level, an all-encompassing set of cultural heritage sustainability indicators is proposed. To justify heritage investments, policy instruments may consider future priorities based on this set of indicators.
Keywords:cultural heritage, heritage policies, heritage sustainability indicators


Collection

This document is a part of these collections:
  1. Urbani izziv

Back