1. Funkcionalna ekologija rastlin: preverjanje izbranih konceptov na primeru rastlinskih vrst gozdnih rastiščnih tipov v SlovenijiJanez Kermavnar, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Valerija Babij, 2022, original scientific article Abstract: Na primeru flore slovenskih gozdov smo obravnavali štiri funkcionalne znake rastlin: specifična listna površina (SLP), vsebnost suhe snovi v listih (VSS), višina rastlin (VIŠ) in masa semen oz. spor (MAS). Prva dva znaka nakazujeta ekonomiko lista (način in učinkovitost izrabe virov), druga dva pa velikost rastlinskih organov. Preučili smo povezave med znaki rastlin in njihovimi fitoindikacijskimi vrednostmi za ekološke dejavnike svetloba (L), temperatura (T), kontinentalnost (K), vlažnost tal (F), reakcija tal (R) in hranila (N). Ugotovili smo statistično značilne korelacije: med SLP in R, N, L, F ter K; med VSS in R ter N; med VIŠ in N, T, R ter F; med MAS in K, R, N ter T. Vzdolž prve osi ordinacijskega prostora smo prepoznali spekter listne ekonomike, ki poteka od vrst z večjimi vrednostmi SLP na produktivnejših, a hkrati senčnih rastiščih, do rastlin z večjimi vrednostmi VSS, prilagojenih na stresne ekološke razmere (npr. nizka reakcija tal ali pomanjkanje hranil oz. vode). Največji prispevek k pojasnjevanju variabilnosti v funkcionalnih lastnostih gozdnih rastlin je imel znak VIŠ, najmanjšega pa znak MAS. Ugotovitve so primerljive z dosedanjimi raziskavami, saj oba izbrana koncepta omogočata prepoznavanje pestrosti oblik in funkcij rastlin na globalni ravni.
Keywords: funkcionalni znaki rastlin, specifična listna površina, vsebnost suhe snovi v listih, višina rastline, masa semena, zelnate rastline, gozdna vegetacija
Published in DiRROS: 29.12.2022; Views: 1571; Downloads: 654
 Full text (2,03 MB)
This document has many files! More... |
2. Opredelitev gozdov, nerazpoložljivih za oskrbo z lesom (FNAWS)Gal Kušar, Anže Martin Pintar, 2021, original scientific article Abstract: Analizirali smo izbrana merila (naklon in nadmorska višina gozdnih sestojev, prirastek, oddaljenost od gozdnih cest), ki lahko vplivajo na razpoložljivost gozdov za oskrbo z lesom v posameznih ekoloških regijah. Z izbranimi merili (naklon, nadmorska višina, prirastek, gozdni rezervati, prvo varstveno območje Triglavskega narodnega parka in varovalni gozdovi) smo predstavili štiri variante prostorskega informacijskega sloja FNAWS (gozdovi nerazpoložljivi za oskrbo z lesom). Po najstrožji varianti (najostrejša merila) smo med FNAWS uvrstil 6,8 % vseh gozdov, po najmilejši (najbolj ohlapna merila) pa kar 17,6 % vseh gozdov. Na podlagi izkušenj, pridobljenih pri izdelavi karte FNAWS, smo oblikovali dvostopenjski protokol (kabinet, teren) za uvrstitev trajnih vzorčnih ploskev Nacionalne gozdne inventure (NGI) med FAWS/FNAWS. Pri primerjavi obstoječe uvrstitve ploskev Monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov (MGGE) leta 2018 in NGI 2020 na terenu z narejenim slojem FNAWS smo ugotovili dobro ujemanje uvrstitve ploskev med negospodarjene (90 %).
Keywords: merila, naklon, nadmorska višina, prirastek, gozdovi, razpoložljivi za oskrbo z lesom (FAWS), gozdovi, nerazpoložljivi za oskrbo z lesom (FNAWS), Nacionalna gozdna inventura
Published in DiRROS: 18.12.2021; Views: 1164; Downloads: 339
Full text (580,82 KB) |
3. Analize kakovosti sadik izbranih gozdnih drevesnih vrst v letih 2019, 2020 in 2021Peter Železnik, Natalija Dovč, Hojka Kraigher, 2021, original scientific article Abstract: Slovenske gozdove vse bolj ogrožajo hitre podnebne spremembe, katerih posledice so izjemni vremenski pojavi. V ujmah se razgalijo večje površine gozdov, nastanejo poškodbe reproduktivnih delov krošenj, zaradi spremenjenih podnebnih razmer pa motnje reprodukcije gozdnega drevja. S premišljeno dopolnitvijo naravne obnove z umetno obnovo lahko povečamo odpornost gozdov pred prihodnjimi ujmami, z uporabo genetsko pestrega gozdnega reprodukcijskega materiala pa prilagoditveni potencial mladih sestojev. Osnova uspešne umetne obnove so kakovostne in rastiščnim razmeram prilagojene sadike. Uporaba nekakovostnih sadik ali celo sadik neustrezne provenience lahko povzroči dolgoročne neugodne posledice. Med letoma 2019 in 2021 smo v okviru projekta Presoja uspešnosti obnove gozdov s sadnjo in setvijo v Sloveniji (CRP V4-1819) izvedli meritve sadik sedmih drevesnih vrst na devetih lokacijah v Sloveniji. Pri presoji kakovosti sadik smo si pomagali z neposredno vidnimi in izmerljivimi značilnostmi. Opravili smo splošen pregled sadik, nato pa na vzorcu izmerili višino, premer koreninskega vratu in ocenili asimetričnost koreninskega sistema ter opazne deformacije. Pri sadikah bukve enake starosti smo opazili razlike v višini, debelini in tršatosti. Pri tem so se sadike bukve, katerih gozdni reprodukcijski material (GRM) je bil pridobljen iz istega gozdnega semenskega objekta (GSO), razlikovale med lokacijama sajenja. Mlajše in nepresajene sadike doba so bile v povprečju nižje, imele pa so večjo debelino koreninskega vratu kot eno leto starejše sadike in presajene sadike. Domnevamo, da je to odraz presaditvenega stresa. Sedem let stare sadike gorskega javorja so imele pričakovano večjo debelino koreninskega vratu, vendar pa so bile precej nižje od štiri leta mlajših sadik. Poleg tega so bile sadike gorskega javorja, katerih GRM je bil pridobljen iz istega GSO, na eni lokaciji sajenja precej bolj variabilne po velikosti kot na drugi lokaciji sajenja. Od vseh opazovanih parametrov se zdi tršatost kot relativna mera dober parameter, saj se je celo na omejenem obsegu podatkov izkazal kot zadosti dober pokazatelj kakovosti. Pri tem moramo upoštevati parametre, kot sta višina sadik in premer koreninskega vratu. Ocenjevanje asimetričnosti koreninskega sistema se je izkazala za zelo subjektivno metodo. Za ocenjevanje kakovosti sadik na osnovi merljivih znakov bi potrebovali orientacijske vrednosti parametrov, tako kot so bile poskusno ugotovljene za sadike smreke.
Keywords: umetna obnova, sadike gozdnih drevesnih vrst, kakovost sadik, višina sadik, premer koreninskega vratu, tršatost, sajenje
Published in DiRROS: 29.10.2021; Views: 1114; Downloads: 351
Full text (480,01 KB) |
4. |
5. |
6. Osnovni prostorski in demografski kazalci za območje alpske konvencije v SlovenijiAndreja Ferreira, 2005, professional article Abstract: Alpska konvencija je nastala na osnovi spoznanja alpskih držav, da je treba zaščititi naravne in kulturne vrednote ter hkrati podpreti trajnostno-sonaravni razvoj alpskega območja. Slovenija je ena izmed podpisnicte pomembne mednarodne pogodbe, ki povezuje 8 držav, 5.971 občin in več kot 13 milijonov prebivalcev. V raziskavi predstavljamo nekatere osnovne kazalce za slovensko območje Alpske konvencije in jih primerjamo s celotno državo.
Keywords: prebivalstvo, nadmorska višina, raba tal, Alpska konvencija, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4048; Downloads: 1799
Full text (910,18 KB) |
7. |
