1. |
2. |
3. |
4. Sove (Strigiformes) Ljubljanskega barjaAl Vrezec, 1993, other monographs and other completed works Abstract: The article discusses the owls of the Pohorje Mountains (NE Slovenia). Ten species have been registered so far, 4 of them as breeders: Tawny Owl Strix aluco, Pygmy Owl Glaucidium passerinum (rediscovered in 1993), Tengmalm’s Owl Aegolius funereus (rediscovered in 1996) and Long-eared Owl Asio otus; 1 species, i.e. Little Owl Athene noctua, occurs here merely as a chance guest and most probably does not breed. Five species, however, have not been registered in the Pohorje Mountains in recent years, and only some of their historical data from the end of the 19th century and from the beginning of the 20th century are at hand. These species are: Barn Owl Tyto alba, Eurasian Scops Owl Otus scops, Eagle Owl Bubo bubo, Ural Owl Strix uralensis (expected species) and Short-eared Owl Asio flammeus. A very interesting owls’ habitat in these mountains are the environs of raised bogs (Sphagno–Piceetum association), which are shared by 3 owl species: Tawny Owl, Pygmy Owl and Tengmalm’s Owl. Utterly new for Slovenia are the findings regarding the upper limit of the altitudinal distribution of the Little Owl (777 m a.s.l.) and Long-eared Owl (1,450 m a.s.l.) and the lower limit of the altitudinal distribution of the Pygmy Owl in the non-breeding season (310 m a.s.l.).
Keywords: ekologija živali, ornitologija, ptice, sove, Ljubljansko barje
Published in DiRROS: 04.09.2024; Views: 1033; Downloads: 553
 Full text (137,26 KB)
This document has many files! More... |
5. Kavka, Corvus monedula : ptica leta 2000Jakob Smole, Damijan Denac, other monographs and other completed works Abstract: Kavke Corvus monedula so najmanjše in najživahnejše predstavnice rodu vranov (Corvus). Kot zveste človekove spremljevalke poseljujejo tako velika mesta kot vasi ter poživljajo pokrajino s svojimi zvonkimi klici in zračnimi akrobacijami. Od drugih vranov se razlikujejo po manjši velikosti, krajšem kljunu, sivem zatilju in svetli šarenici. Kljub živahnemu značaju in prisotnosti v neposredni človekovi bližini ali pa morda prav zaradi tega je bila kavka dolgo časa prezrta, zato je prav, da ji v prihodnje namenimo več pozornosti.
Keywords: kavka, ptice, zoologija
Published in DiRROS: 04.09.2024; Views: 1074; Downloads: 580
Full text (2,27 MB)
This document has many files! More... |
6. Prepelica (Coturnix coturnix), kobiličar (Locustella naevia), bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus) na Ljubljanskem barjuDavorin Tome, Al Vrezec, Špela Ambrožič Ergaver, Andrej Kapla, 2015, treatise, preliminary study, study Abstract: V okviru projekta Ljudje za barje, ohranjanje biotske pestrosti na Ljubljanskem barju (LJUBA), Program Norveškega finančnega mehanizma 2009-2014 in Program finančnega mehanizma EGP 2009-2014 smo v letu 2015 za naročnika Zavod republike Slovenije za varstvo narave kvantitativno popisali (izhodiščni monitoring) prepelico (Coturnix coturnix), kobiličarja (Locustella naevia) in bičjo trstnico (Acrocephalus schoenobaenus) na območju Ljubljanskega barja. Terensko delo je potekalo po metodi, ki nam je omogočila neposredno primerjavo rezultatov s podatki dobljenimi pred 20 leti v obdobju 1989 do 1996. Na izbrani površini 67 kvadratov smo prešteli 39 kličočih samcev prepelice, kar je za 87% manj kakor na primerljivi površini pred 20 leti. Vrsto smo odkrili na 23 kvadratih, kar je za 57% manj kakor pred 20 leti. Ob upoštevanju vseh možnih objektivnih in subjektivnih dejavnikov, ki vplivajo na rezultat štetja ocenjujemo, da se je velikost in razširjenost populacije prepelice v zadnjih 20 letih zmanjšala za več kakor za polovico. Vrsta je na Ljubljanskem barju zelo ogrožena in lahko v kratkem izgine kot gnezdilka. Na izbrani površini 67 kvadratov smo prešteli 31 pojočih kobiličarjev, kar je za 31% manj kakor na primerljivi površini pred 20 leti. Vrsto smo odkrili na 16 kvadratih, kar je za 16% manj kakor pred 20 leti. Ob upoštevanju vseh možnih objektivnih in subjektivnih dejavnikov, ki vplivajo na rezultat štetja ocenjujemo, da se velikost populacije kobiličarja v zadnjih 20 letih verjetno ni spremenila, nekoliko se je spremenilo območje njegovega pojavljanja. Kljub temu, zaradi relativno majhne površine kjer se pojavlja, ocenjujemo, da je kobiličar na Ljubljanskem barju ogrožena vrsta. Na izbrani površini 67 kvadratov smo prešteli 52 pojočih bičjih trstnic, kar je za 8% več kakor na primerljivi površini pred 20 leti. Vrsto smo odkrili na 20 kvadratih, kar je za 18% več kakor pred 20 leti. Ob upoštevanju vseh možnih objektivnih in subjektivnih dejavnikov, ki vplivajo na rezultat štetja ocenjujemo, da se velikost populacije bičje trstnice v zadnjih 20 letih verjetno ni spremenila, nekoliko se je spremenilo območje njenega pojavljanja. Kljub temu, zaradi relativno majhne površine kjer se pojavlja, ocenjujemo, da je bičja trstnica na Ljubljanskem barju ogrožena vrsta. Največja vokalna aktivnost prepelic je bila zvečer, le malo manjša zgodaj zjutraj. Po sedmi uri zjutraj je aktivnost opazno manjša in lahko vpliva na rezultate monitoringa. Prepelice so pogosto spreminjale položaj od koder pojejo, kar ima prav tako lahko vpliv na rezultate monitoringa. Za bolj natančen nadzor populacij vseh treh vrst predlagamo, da se obstoječi monitoring ptic kmetijske krajine na območju Ljubljanskega barja razširi z desetimi transekti. Metoda popisovanja in obdelave podatkov v obstoječem monitoringu sta ustrezni za kobiličarja in bičjo trstnico, za prepelico predlagamo nekaj sprememb.
Keywords: ptice, zavarovana območja, varstvo narave
Published in DiRROS: 03.09.2024; Views: 1034; Downloads: 2730
Full text (3,06 MB)
This document has many files! More... |
7. Vodne ptice in ujede Cerkniškega polja (Južna Slovenija) v letih 2007 in 2008, s pregledom zanimivejših opazovanj do konca leta 2010Dejan Bordjan, 2012, original scientific article Abstract: Od konca februarja 2007 do sredine februarja 2008 je bilo na Cerkniškem polju (južna Slovenija) v desetdnevnih obdobjih (dekadah) opravljenih 73 sistematičnih popisov vodnih ptic in ujed. Cilji raziskave so bili: ugotoviti številčnost in časovno dinamiko pojavljanja vrst, opredeliti njihov status, napraviti primerjavo s preteklim obdobjem sistematičnega zbiranja podatkov v letih 1991–1992, podati ocene gnezdečih, selitvenih in prezimujočih populacij ter na njihovi osnovi naravovarstveno ovrednotiti to območje. Zbrani so bili tudi drugi ornitološki podatki, pridobljeni do konca leta 2010. Med začetkom maja in začetkom septembra leta 2007 je voda na območju raziskave presahnila, tako da se je zadržala le v strugah potokov, vodna površina pa je bila deloma ali v celoti zaledenela od sredine novembra 2007 do začetka februarja 2008. Do konca leta 2010 je bilo na Cerkniškem polju skupaj zabeleženih 129 vrst vodnih ptic in ujed, v obdobju 2007/2008 pa 83. Dinamika pojavljanja vrst z več kot devetimi opazovanji je podrobneje predstavljena v pregledu vrst. Status gnezdilke ima 27 vrst, še nadaljnjih sedem pa je prehranskih gostov, ki gnezdijo v okolici območja raziskave. Največ vrst (118) ima status preletnega gosta, medtem ko je vrst s statusom poletnega (34) oziroma zimskega gosta (40) manj. Med zabeleženimi vrstami je 34 izjemnih in 21 redkih gostov. Prezimovalcev je 16, letovalcev sedem, vse leto pa se je tukaj zadrževalo šest vrst. V vseh dekadah obdobja raziskave so bile opažene štiri vrste: mlakarica Anas plathyrhynchos, siva čaplja Ardea cinerea, kanja Buteo buteo in postovka Falco tinnunculus. V več kot 90 % dekad je bila zabeležena še velika bela čaplja Ardea alba. Dve vrsti sta bili v obdobju 2007/2008 evdominantni (mlakarica 27,2 %, kanja 10,1 %), še dve pa dominantni (reglja Anas querquedula 7,4 %, liska Fulica atra 6,4 %). Največ osebkov je bilo zabeleženih konec marca in v začetku aprila (do 1978 os.), največ vrst (48) pa sredi aprila. Število vrst in osebkov je bilo med majem in avgustom zaradi presahlega jezera majhno. Najmanjše območje pojavljanja so imeli kormoran Phalacrocorax carbo ter skupina rac iz rodov Aythya, Bucephala in Mergellus. Galebi, čaplje, pobrežniki, lunji Circus sp. in rdečenoga postovka Falco vespertinus so se pojavljali na večjem delu območja raziskave. 10 gnezdilk izpolnjuje kriterije za oznako varstveno najpomembnejše vrste, od katerih sta dve (kostanjevka Aythya nyroca, veliki škurh Numenius arquata) vrsti globalne varstvene pozornosti, sedem pa vrste evropske varstvene pozornosti. Med negnezdilkami se 14 vrst vodnih ptic in ujed pojavlja v pomembnem številu (> 0,1 % biogeografske populacije), od tega se jih pet vsaj občasno pojavlja z več kot 1 % biogeografske populacije. Dve vrsti (rjavovrati ponirek Podiceps grisegena, kozica Gallinago gallinago) v Sloveniji gnezdita samo na Cerkniškem polju, še šest vrst pa ima tukaj vsaj 40 % slovenske gnezdeče populacije.
Keywords: vodne ptice, ujede, številčnost (biologija), dinamika pojavljanja (biologija), naravovarstveno vrednotenje
Published in DiRROS: 02.08.2024; Views: 1217; Downloads: 671
Full text (2,92 MB)
This document has many files! More... |
8. |
9. |
10. Ptice sukcesijskih stadijev gozda na območju opuščene Kumrove vasi na KočevskemMirko Perušek, 2000, professional article Abstract: Prispevek obravnava ptice v gozdovih sekundarne sukcesije na Ko~evskem. V zara{~ajo~i se Kumrovi vasi je pestrost pti~jih vrst vi{ja kot v okoli{kih odra{~ajo~ih in odraslih enomernih sestojih. Skupno smo evidentirali 35 vrst ptic, le {tiri vrste `ivijo na vseh to~kah. Evidentirali smo tudi ogro`ene vrste ptic, in sicer pivko, malega detla, rjavega srakoperja, divjo grlico terkoza~o. Pionirski sestoji so pomembni z vidika visoke biotske raznovrstnosti, zato jih moramo vsaj del ohranjati, obenem pa pospe{evati pionirske drevesne vrste v gospodarskih gozdovih. Prispevek obravnava ptice v gozdovih sekundarne sukcesije na Ko~evskem. V zara{~ajo~i se Kumrovi vasi je pestrost pti~jih vrst vi{ja kot v okoli{kih odra{~ajo~ih in odraslih enomernih sestojih. Skupno smo evidentirali 35 vrst ptic, le {tiri vrste `ivijo na vseh to~kah. Evidentirali smo tudi ogro`ene vrste ptic, in sicer pivko, malega detla, rjavega srakoperja, divjo grlico terkoza~o. Pionirski sestoji so pomembni z vidika visoke biotske raznovrstnosti, zato jih moramo vsaj del ohranjati, obenem pa pospe{evati pionirske drevesne vrste v gospodarskih gozdovih.
Keywords: ptice, ogrožene ptice, sukcesija, indikator pestrosti, zaraščanje krajine, biotska pestrost, Kumrova vas, Kočevsko, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 5952; Downloads: 2381
Full text (716,41 KB) |
