71. Vključevanje koncepta biotske pestrosti v prakso gojenja gozdovJurij Diaci, 2000, professional article Abstract: U~inkovit prenos koncepta biotske pestrosti v operativno delo z gozdom je mogo~ le na podlagi gozdarskega na~rtovanja. Sestavek opozarja na zapletenost koncepta biotske pestrosti in potrebo po vklju~evanju specialistov v na~rtovanje. Podaja kriti~en pogled na nekatere razlage biotske pestrosti. Namesto te`nje po maksimiranju biotske pestrosti kot alternativo predstavlja te`njo k potencialni naravni biotski pestrosti, pri ~emer izpostavlja pomen gozdnih rezervatov. Ohranjanje biotske pestrosti je uresni~ljivo s sonaravnim gospodarjenjem na celotni povr{ini gozdov; strategija delitve ekosistemov na varovalne in produktivne dolgoro~no ne more zaustaviti izumiranja vrst.
Keywords: gozd, gozdni rezervat, gospodarjenje z gozdom, gospodarski gozd, trajnostno gospodarjenje, gospodarjenje z gozdom, gojenje gozda, biotska pestrost, gozdarsko načrtovanje
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4413; Downloads: 1911
 Full text (942,76 KB) |
72. Krajinska zgradba in biotska pestrostKatarina Groznik Zeiler, 2000, original scientific article Abstract: @ivalske in rastlinske vrste se pojavljajo le tam, kjer najdejo ustrezne razmere za pre`ivetje in razmno`evanje. Z raziskavo krajinske zgradbe na Ljubljanskem barju smo potrdili pozitivno povezanost pestrej{e rabe tal s {tevilom vrst ptic. Ornitolo{ka obmo~ja, v katerih so prisotne vrste ptic nacionalnega pomena, se od ostalih povr{in po opazovanih zna~ilnosti krajinskezgradbe jasno razlikujejo. Analiza krajinske zgradbe modelnega obmo~ja v preteklosti lahko pripomore k odkrivanju smeri sprememb v prihodnosti in k oblikovanju izhodi{~ za ohranjanje biotske pestrosti v prostoru. Raziskava je potrdila teoreti~na spoznanja, da je za u~inkovito ohranjanje `ivalskih in rastlinskih vrst v kulturnih krajinah pomembno ohranjanje klju~nih zna~ilnosti krajinske zgradbe.
Keywords: biotska pestrost, vrstna raznolikost, mnogonamensko gozdarstvo, krajinsko gozdarstvo, večnamenska vloga gozda, biodiverziteta, zgradba krajine, raba tal, ptice, indikator pestrosti, Ljubljansko barje
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4657; Downloads: 1893
Full text (1,19 MB) |
73. Proučevanje zgradbe naravnih gorskih gozdov v Savinjskih AlpahJurij Diaci, 1995, original scientific article Abstract: Prispevek obravnava spremembe v zgradbi naravnih gorskih gozdov, ki nastajajo z naraščajočo nadmorsko višino. V obeh višinskih prerezih Dleskovške planote so zajeti značilni sestoji, od gorskega vegetacijskega pasu do gornje gozdne meje. Študija razkriva ekološko stabilnost ohranjenih gorskih gozdov ter njihovo visoko aktivnost pri oblikovanju notranjega in zunanjega okolja. Rezultati kažejo, da je posnemanje naravnih zgradb in regeneracijskih procesov pri negovanju gospodarskih gozdov nadvse smiselno in potrebno.
Keywords: naravni gozd, gorski gozd, zgradba sestoja, priraščanje sestoja, ekološka regeneracija gozda, mrtva lesna masa, Savinjske Alpe, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4477; Downloads: 1888
Full text (1,65 MB) |
74. |
75. |
76. |
77. Preskrbljenost gozdnega drevja z mineralnimi hranili na 16x16 km bioindikacijski mrežiPrimož Simončič, 1995, original scientific article Abstract: Pri proučevanju propadanja gozdnega drevja na območju Slovenije so sodelavci Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo začeli l. 1985 nabirati vzorce iglic smreke, črnega in rdečega bora na točkah 16x16 km bioindikacijske mreže. Arhivirani rastlinski material smo uporabili za splošno oceno preskrbljenosti gozdnega drevja z mineralnimi hranili na točkah mreže za obdobje od 1987 do 1991 leta. V enoletnih iglicah smo poleg skupnih vsebnosti žvepla določili še vsebnosti glavnih rastlinskih hranil: dušika, magnezija, fosforja, kalija in kalcija. Ocena je pokazala slabo preskrbljenost gozdnega drevja z dušikom in fosforjem. Vsebnosti magnezija so v petih letih nihale od dobre (preskrbljenosti na večini bioindikacijskih točk) do slabše preskrbljenosti, razmeroma ugodne pa so prehranske razmere glede vsebnosti Ca in K.
Keywords: propadanje gozda, bioindikacija, bioindikacijska mreža, mineralno hranilo, vsebnost mineralnih hranil, Picea abies, smreka, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4237; Downloads: 1806
Full text (536,36 KB) |
78. Prirastna depresija pri jelki v Dinarskem fitogeografskem območju med leti 1960 in 1995Tom Levanič, 1997, original scientific article Abstract: V Dinarskem fitogeografskem območju smo na 6 raziskovalnih objektih preučili pojav prirastne depresije pri jelki v obdobju 1960-1995. Vzorčili smo v transektih dolžine 400-600 m. Skupaj smo analizirali 365 jelk različnih stopenj prizadetosti. Ugotovili smo, da se je prirastna depresija začela leta 1960 in da je prirastek upadal do leta 1986, nato pa se je začel povečevati. Povečevanje širine branike in pozitiven odziv jelke na izboljšanje rastnih pogojev sta močno odvisna od rastnosti dreves. Tako so se na izboljšanje najbolj odzvale navidezno neprizadete jelke, medtem ko pri prizadetih jelkah izrazitega izboljšanja ni. Pri močno prizadetih jelkah pa se propadanje nadaljuje. Izkazalo se je, da so najbolj prizadeti tisti objekti, ki ležijo bliže urbanih središč in manj tisti, ki so od njih bolj oddaljeni
Keywords: jelka, Abies alba, dendrokronologija, Slovenija, propadanje gozda, onesnaževanje
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4482; Downloads: 1889
Full text (1,01 MB) |
79. |
80. Osutost doba (Quercus robur L.) na trajnih raziskovalnih ploskvah v obdobju 1995-2000Matjaž Čater, 2001, original scientific article Keywords: gozd, hrast dob, Qurcus robur L., propadanje gozda, propadanje hrasta, trajna raziskovalna ploskev, osutost drevja, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4402; Downloads: 1861
Full text (485,73 KB) |
