Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "keywords" (les) .

61 - 70 / 118
First pagePrevious page3456789101112Next pageLast page
61.
Vrednotenje življenjske dobe lesa, zaščitenega z emulzijami voskov in bakeretanolaminskimi pripravki v tretjem razredu izpostavitve
Boštjan Lesar, Miha Humar, 2010, original scientific article

Abstract: V raziskavi smo preučevali življenjsko dobo lesa, izpostavljenega na prostem, v tretjem razredu izpostavitve, z dvoslojnim testom. V prvem delu raziskave smo naravnim razmeram izpostavili vzorce smrekovine, impregnirane z vodnimi emulzijami montana in polietilenskih voskov v kombinaciji z borovimi spojinami. V drugem delu testa pa smo testirali vzorce, zaščitene z baker-etanolaminskim pripravkom na vodni osnovi (Silvanolin) in posameznimi sestavinami tega pripravka. Za primerjavo smo izpostavili tudi nezaščitene vzorce smrekovine, macesnovine, bukovine in hrastovine. Skozi celotno obdobje izpostavitve smo spremljali klimatske podatke pod vzorci in na vremenski postaji. Rezultati kažejo, da impregnacija z emulzijami voskov in pripravki na osnovi bakra podaljšuje življenjsko dobo lesa, a je zaščita s pripravki na osnovi bakrovih spojin boljša. Odpornost lesa, zaščitenega z emulzijami voskov in baker etanolaminskimi pripravki, je odvisna od koncentracije emulzije/ raztopine in kakovosti lesa. Na podlagi spremljanja vlažnosti in temperature lesa smo ugotovili, da se v lesu ustvarjajo ustreznejše vlažnostne razmere za razvoj gliv, kot bi sklepali iz meritev temperature in vlažnosti zraka.
Keywords: borove spojine, bakrove spojine, les, vlažnost lesa, naravna odpornost, napovedovanje življenjske dobe
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3004; Downloads: 1269
.pdf Full text (327,94 KB)

62.
Les jelke (Abies alba) kot material in tkivo dreves
Katarina Čufar, Martin Zupančič, 2009, original scientific article

Abstract: Predstavljen je pregled zgradbe, lastnosti in rabe lesa jelke (Abies alba Mill.), ki ima neobarvano jedrovino, srednjo gostoto, relativno dobre mehanske lastnosti in je uporaben za številne namene. Vrednost in uporabnost lesa zmanjšujejo predvsem slaba odpornost proti različnim škodljivcem ter pojav mokrega srca in kolesivosti. Lastnosti lesa in uporaba lesa jelke so podobne kot pri smreki (Picea abies Karst.). Jelovina ima prednost predvsem tam, kjer smola ni zaželena, kjer je zaželena odpornost na kisline in baze, ter za vodne konstrukcije. Na primeru dendrokronološko datiranega lesa iz arheoloških in zgodovinskih objektov v Sloveniji smo ugotovili, da so jelovino v preteklosti uporabljali pogosteje kot smrekovino. Dokaz za to so številne do 500 let stare konstrukcije in ostrešja zgodovinskih stavb. Na celičnem nivoju je les jelke sestavljen predvsem iz traheid in parenhimskih celic trakov. V zadnjih letih so bile v Sloveniji opravljene podrobnejše raziskave nastajanja lesa pri jelki, ki so pomembne za fiziologijo drevja in razumevanje lastnosti lesa kot materiala. Opravljenih je bilo tudi več raziskav sekundarnega floema, ki je ključnega pomena za preživetje dreves. Podajamo pregled in glavne ugotovitve teh raziskav.
Keywords: jelka, Abies alba, les, zgradba lesa, lastnosti lesa, smreka, Picea abies, dendrokronologija, nastanek lesa
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3029; Downloads: 1269
.pdf Full text (400,20 KB)

63.
Pretvorbeni faktorji za zunanjetrgovinske podatke o okroglem lesu za Slovenijo
Mitja Piškur, 2009, original scientific article

Abstract: Nacionalni podatki o zunanji trgovini z okroglim lesom so pomembni z vidika mednarodnega poročanja in so sestavni del analiz tokov lesa. Namena raziskave sta izračun objektivnih nacionalnih pretvorbenih faktorjev za preračun podatkov o masi v podatke o neto volumnu (neto m3) in oblikovanje predloga enotnih faktorjev za glavne drevesne vrste. Kot osnovne podatke smo uporabili uradne podatke SURS za leta 2003-2006. Izračunani enotni pretvorbeni faktorji za najbolj zastopane drevesne vrste so: 0,77 t/m3 za smreko in jelko; 0,98 t/m3 za bukev in 1,12 t/m3 za hrast. Mednarodni pretvorbeni faktorji (FAO) so za Slovenijo prenizki in dajejo previsoke uradne podatke o zunanji trgovini. Metoda izračuna pretvorbenih faktorjev za zunanjetrgovinske podatke o okroglem lesu je univerzalna in ponovljiva. Predlagamo periodično preverjanje pretvorbenih faktorjev.
Keywords: pretvorbeni faktorji, okrogli les, statistika, zunanja trgovina, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2943; Downloads: 1275
.pdf Full text (732,54 KB)

64.
Primerjava standardnih postopkov izpiranja biocidnih učinkovin iz impregniranega lesa
Boštjan Lesar, Polonca Kralj, Daniel Žlindra, Vesna Kancilija, Miha Humar, 2008, original scientific article

Abstract: Izpiranje aktivnih učinkovin iz impregniranega lesa je eden izmed najpomembnejših kriterijev za presojanje uporabnosti zaščitnih pripravkov za zaščito lesa na prostem. V te namene uporabljamo več različnih standardnih in nestandardnih postopkov: SIST EN 84, SIST EN V 1250-2 in priporočilo OEC D. V sklopu te raziskave smo med seboj primerjali izpiranje bakrovih in borovih spojin iz lesa, zaščitenega s pripravki: (a) vodno raztopino bakrovega sulfata, (b) bakeretanolaminskim komercialnim pripravkom Silvanolin, (c) vodno raztopino borove kisline in (d) kombinacijo borove kisline in vodne emulzije voska montana. Globinsko impregnirane vzorce smo izpirali in določili delež izpranega Cu in B. Največji delež biocidov smo izprali iz lesa zmetodo SIST EN 84, najmanj pa z metodo OEC D. Kakorkoli, z vsemi testiranimi metodami smo prišli do istega vrstnega reda pripravkov glede na delež izpranih aktivnih učinkovin iz lesa.
Keywords: bakrove učinkovine, borove učinkovine, etanolamin, izpiranje, vosek montana, smrekovina, vezava v les
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2994; Downloads: 1264
.pdf Full text (309,64 KB)

65.
Dinamika ksilogeneze pri gradnu v letu 2007
Jožica Gričar, 2008, original scientific article

Abstract: S svetlobnim mikroskopom smo raziskali sezonsko dinamiko nastanka lesa pri gradnu (Quercus sessiliflora Salisb.) v rastni sezoni 2007. Konec marca so se delitve v kambiju že začele in število celic je naraslo na 10-11 slojev. Maksimalno celično produkcijo smo na ksilemski strani zabeležili v drugi polovici maja, ko smo ugotovili prek 100 ?m prirastka na teden. Kambijeva aktivnost se je zaključila do sredine avgusta in število celic je upadlo na 5-7 slojev. Oblikovanje sekundarne stene in lignifikacija v terminalnih celicah kasnega lesa pa sta potekala še nadaljnjih 4-5 tednov. Dinamika nastanka lesa pri gradnu se razlikuje od debelinske rasti iglavcev.
Keywords: Quercus sessiliflora, ksilogeneza, kambijeva aktivnost, traheja, rani les, kasni les
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3035; Downloads: 1264
.pdf Full text (552,63 KB)

66.
Adsorpcija baker-etanolaminskih zaščitnih pripravkov v les
Miha Humar, 2008, original scientific article

Abstract: Baker-etanolaminski pripravki so trenutno ena izmed najpomembnejših skupin za zaščito lesa v tretjem in četrtem razredu izpostavitve. Kljub večletni komercialni uporabi celotni mehanizem vezave teh pripravkov v les še ni pojasnjen. Znano je, da se v les vežejo hitreje kot pripravki na osnovi bakra bakrovih in kromakromovih spojin. V literaturi pa še ni podatkov o tem, kdaj je ta reakcija končana in kateri dejavniki vplivajo nanjo. V prispevku je opisan vpliv časa impregnacije, lesne vrste (smrekovine in bukovine), temperature in koncentracije komercialnega baker-etanolaminskega zaščitnega pripravka Silvanolin na adsorpcijo bakra bakrovih spojin v lesne iveri. Vsebnost bakra v ivereh smo določali z rentgensko fluorescenčno spektroskopijo(XRF). Ugotovili smo, da je adsorpcija bakrovih učinkovin v les,impregniran z baker-etanolaminskimi pripravki, hiter proces. V prvih šestih urah impregnacije se adsorbira med 60 in 80 % navzetega bakra v les. Z višjo koncentracijo pripravka narašča tudi adsorpcija bakrovih učinkovin v iveri. Impregnacija pri 50 °C močno izboljša adsorpcijo bakrovih učinkovin v les.
Keywords: amini, baker, Fagus sylvatica, Picea abies, vezava v les, zaščita lesa
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2772; Downloads: 1136
.pdf Full text (581,72 KB)

67.
Vpliv klime na maksimalno gostoto kasnega lesa v branikah smreke (Picea abies (L.) Karst.) na dveh rastiščih v Sloveniji
Polona Hafner, Tom Levanič, 2008, original scientific article

Abstract: Navadna smreka (Picea abies (L.) Karst.) je zaradi svoje razširjenosti, zgradbe lesa in dolge življenjske dobe razmeroma pogost objekt dendrokronoloških raziskav. Doslej objavljene slovenske smrekove kronologije so bile sestavljene na podlagi širin branik, prispevek pa predstavlja prve denzitokronologije v Sloveniji in opisuje metodo določanja maksimalne gostote kasnega lesa branike (MXD). Raziskava je potekala na dveh različnih smrekovih rastiščih - Pokljuki in Sorškem polju. Na obeh lokacijah smo v vzorec zajeli po 13 dreves. Rezultati, dobljeni na Sorškem polju, so pokazali višje vrednosti MXD in manjše število značilnih let. Analiza je pokazala tudi pozitivno korelacijo med MXD in temperaturami v avgustu in septembru.
Keywords: smreka, Picea abies, klima, gostota lesa, kasni les, denzitometrija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3228; Downloads: 1338
.pdf Full text (1,10 MB)

68.
Anatomija lesa za loke godal
Katarina Čufar, Blaž Demšar, Martin Zupančič, Gerald Koch, Primož Oven, 2007, original scientific article

Abstract: V goslarski delavnici "Atelje Demšar" smo dobili štiri vzorce lesa za godalne loke tujih dobaviteljev, ki so jih označili z imeni (1) pernambuk, (2) konjskomeso, (3) brazil in (4) kačji les. Les smo anatomsko preiskali ter določili vrste: (1) Guilandina echinata (pernambuk, pau brazil, brazil), (2) Manilkara bidentata (massaranduba, konjsko meso), (3) Shorea laevis (balau, bangkirai), (4) Brosimum guianense syn. Piratinera guianensis (Schlangenholz, snakewood, kačji les). Identifikacija je v treh (1, 2 in 4) od štirih primerovpotrdila lesno vrsto, kot jo je navedel dobavitelj lesa. Preiskane lesne vrste pernambuk, konjsko meso in kačji les (1, 2 in 4) iz južne Amerike imajo skupne naslednje lastnosti: fino teksturo, temno obarvano jedrovino, dekorativen videz, visoko gostoto, visoko trdnost, dobro dimenzijsko stabilnost in dobre obdelavnostne lastnosti, posebno struženje in površinsko obdelavo. Vse so zelo cenjene za godalne loke, za najboljšega pa velja les pernambuka. Les balau iz Azije ima slabše lastnosti in ni tipična lesna vrsta za loke. Razlike v zgradbi lesa preiskanih vrst so najverjetneje vzrok za razlike v kvaliteti končnega izdelka. Podajamo opis izdelave lesenega loka, opis lesnih lastnosti in pomen pravilne identifikacije in poimenovanja lesa.
Keywords: godalni lok, pernambuk, Guilandina echinata syn. Caesalpina echinata, massaranduba syn., konjsko meso, Manilkara bidentata, kačji les, Brosimum guianense syn. Piratinera guianensis, balau, Shorea laevis, anatomija lesa
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3309; Downloads: 1335
.pdf Full text (1,49 MB)

69.
Tokovi okroglega lesa in lesnih ostankov v Sloveniji
Nike Krajnc, Mitja Piškur, 2006, original scientific article

Abstract: Namen raziskave je preučiti tokove in rabe okroglega lesa in lesnih ostankov vSloveniji za referenčno leto 2004. Izdelan je bil model, na podlagi katerega smo napravili dve bilanci okroglega lesa in bilanco lesnih ostankov v Sloveniji. Opravljen je bil pregled razpoložljivih virov podatkov, ocenjena kakovost in podan predlog izboljšav spremljanja. Rezultati raziskave kažejo, da bilanca okroglega lesa v primeru uporabe uradnih podatkov o poseku izkazujeprimanjkljaj v višini 536.000 m3. Rezultati modelne bilance okroglegalesa izkazujejo pozitiven rezultat. V bilanci lesnih ostankov ostaja po namenu evidentirane rabe nerazvrščenih 297.000 ton lesnih ostankov. Viri podatkov in njihova kakovost omogočata pogojno uporabo in sta potrebna izboljšav. Pregled nad tokovi in realnimi podatki o posameznih rabah lesa je pripomoček pri strateških odločitvah na sektorskem, regionalnem in državnem nivoju.
Keywords: okrogel les, bilanca okroglega lesa, lesni ostanki, bilanca lesnih ostankov, MFA, analiza tokov okroglega lesa, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2808; Downloads: 1229
.pdf Full text (4,90 MB)

70.
Lunarni les - mit ali resničnost
Niko Torelli, 2005, original scientific article

Abstract: Znanost ni mogla potrditi pozornost zbujajočih lastnosti "lunarnega" lesa, tj.lesa, posekanega ob "pravem času", kot ga "narekujejo" lunine mene, zodiaška znamenja in presenetljivi fiksni termini. Lunarni les naj bi imel posebne oz. za les nenavadne lastnosti: ne trohni, ne gnije, ne lotijo ga se insekti, ne gori, je bolj suh, se ne krči, ne poka, se ne veži in je zelo trd.Predstavljen je Gozdarsko-lesarski lunarni koledar za leto 2005. Ob dvomu o učinku Luninih "impulzov" na kvaliteto lesa, se iz povsem koledarskih razlogov zdijo problematični "fiksni" termini (npr. 1. marec) in vloga (premaknjenih) zodiaških znamenj. Lunarni les resda utegne imeti boljše lastnosti, vendar ne zaradi kozmičnih vplivov, ampak zaradi skrbnega izbora najboljših dreves (npr. "resonančna" starejša smrekovina, nem. Geigenbäume) inskrbnega ravnanja po poseku.
Keywords: lunarni les, lastnosti lesa, lunarni les, znanost o lunarnem lesu, kritika
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2912; Downloads: 1323
.pdf Full text (507,49 KB)

Search done in 0.54 sec.
Back to top