1. Priročnik S4Q za proizvajalce peletPeter Prislan, Nike Krajnc, Mitja Piškur, Matevž Triplat, Darja Stare, Matjaž Dremelj, 2024, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map Published in DiRROS: 30.09.2024; Views: 744; Downloads: 908
Full text (2,27 MB) |
2. Priročnik S4Q za proizvajalce pelet : (osnutek V4)Peter Prislan, Nike Krajnc, Mitja Piškur, Matevž Triplat, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map Keywords: proizvodnja pelet Published in DiRROS: 27.09.2024; Views: 391; Downloads: 143
Full text (884,45 KB) |
3. |
4. Kakovostna lesna goriva za vsakogar : koristne informacije za vse, ki se ogrevajo z lesomNike Krajnc, Mitja Piškur, Peter Prislan, Matevž Triplat, 2014, professional monograph Keywords: energetski viri, ogrevanje, drva, lesni sekanci, lesni peleti Published in DiRROS: 05.01.2022; Views: 1839; Downloads: 595
Full text (4,32 MB) |
5. FNAWS area and biomass report : Slovenia : DRAFT. SC19Mitja Skudnik, Anže Martin Pintar, Mitja Piškur, 2019, treatise, preliminary study, study Keywords: gozdna inventura, nacionalna gozdna inventura, Slovenija, definicije Published in DiRROS: 12.11.2019; Views: 2547; Downloads: 637
File (816,73 KB) |
6. Katalog harmoniziranih kazalnikov za spremljanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in nacionalnega gozdnega programa v Republiki SlovenijiMarko Kovač, Andrej Ficko, Špela Ščap, Mitja Piškur, Anže Japelj, Marjana Westergren, Gregor Božič, 2019, professional monograph Keywords: participacija, nacionalni program gozdov, kazalniki, Slovenija, Slovenija Published in DiRROS: 17.10.2019; Views: 2936; Downloads: 987
Full text (1,00 MB) |
7. Indikatorji za spremljanje nacionalnega programa gozdov in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v Republiki Sloveniji : zaključni elaboratMarko Kovač, Andrej Ficko, Špela Ščap, Mitja Piškur, Anže Japelj, Milan Šinko, Marjana Westergren, Gregor Božič, 2019, final research report Keywords: participacija, nacionalni program gozdov, indikatorji, Slovenija Published in DiRROS: 17.10.2019; Views: 2778; Downloads: 1012
Full text (439,37 KB) |
8. |
9. Spletni informacijski sistem MojGozdar.siMatevž Triplat, Mitja Piškur, Nike Krajnc, 2018, professional article Keywords: kakovost del, ustreznost izvajalcev, storitve, gozdarstvo, trajnostno gospodarjenje, informacijski sistem, Slovenija Published in DiRROS: 16.04.2018; Views: 3692; Downloads: 972
Full text (223,12 KB) |
10. Metodologija za ocene potencialov lesa v SlovenijiŠpela Ščap, Matevž Triplat, Mitja Piškur, Nike Krajnc, 2014, original scientific article Abstract: Informacije o količinah in potencialih lesa iz slovenskih gozdov so pomembne za vse akterje, vključene v gozdno-lesne verige. Najbolj pomembna zanje je realna in trenutno razpoložljiva količina lesa, ki se lahko ponudi na trgu, kjer je že izvzeta količina lesa, ki se porabi za lastne potrebe v gospodinjstvih. Zato je Gozdarski inštitut Slovenije razvil metodologijo za oceno dejanskih in teoretičnih količin in potencialov lesa, in sicer na primeru hlodov smreke in jelke (srednjega premera od 20%59 cm), na primeru hlodov listavcev ter za les slabše kakovosti. Dejanski tržni potencial temelji na podatkih o povprečni količini lesa, ki je bila letno posekana v obdobju 2009%2013 in se je v tem času ponujala na trgu. Teoretični tržni potencial pa je maksimalna količina lesa, ki bi jo lahko posekali in ponudili na trgu in bi pri tem še zagotavljali trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Rezultati količin in potencialov hlodov so prikazani v merski enoti neto kubični metri (m3 brez skorje), medtem ko so količine in potenciali lesa slabše kakovosti prikazani v merski enoti tona absolutne suhe snovi (tss). Na osnovi razvite metodologije ocenjujemo, da znaša dejanska neto količina hlodov smreke in jelke (premera 20-59 cm in brez skorje), ki je v obdobju 2009-2013 vstopila na trg, 1.240.000 m3/letno. Ocena teoretične neto količine hlodov listavcev, ki bi lahko letno vstopila na trg, je 410.000 m3, dejansko pa na trg vstopa le 50 % teh količin. Največje razlike med ocenjenimi potenciali in količinami, ki so dejansko vstopile na trg, so pri lesu slabše kakovosti. Tako je ocena skupne teoretične količine lesa slabše kakovosti 1.450.000 tss/letno, dejansko pa je na trg stopilo le 32 % te količine. Rezultati kažejo na nizko izkoriščenost lesa iz slovenskih gozdov, še posebej to velja za gozdove v zasebni lasti. Pri interpretaciji teh rezultatov pa je treba biti previden, saj je v analizah upoštevan le evidentiran posek, tako da so v realnosti količine, ki vstopajo na trg, verjetno večje. Keywords: modeli, okrogli les, količine lesa, trg, hlodi, les slabše kakovosti, kakovovst lesa, Slovenija Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 5536; Downloads: 2886
Full text (958,67 KB) |