291. Trifluridin/tipiracil za zdravljenje razširjenega raka debelega črevesa in danke : dnevnik za bolnika2017, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map Abstract: Zdravilo trifluridin/tipiracil je vrsta kemoterapije za zdravljenje raka, ki spada v skupino zdravil, ki se imenujejo citostatiki (antimetaboliti). Zdravilo se uporablja za zdravljenje odraslih z razširjenim rakom debelega črevesa in danke (razširjenim kolorektalnim rakom).
Keywords: rak debelega črevesa, rak danke, razširjeni rak, kemoterapija, bolniki, navodila
Published in DiRROS: 25.03.2019; Views: 2892; Downloads: 947
 Full text (9,12 MB) |
292. Panitumumab : vodnik pri zdravljenju raka debelega črevesa in danke z zdravilom panitumumabJanja Ocvirk, Zvezdana Hlebanja, Martina Reberšek, Neva Volk, Marko Boc, Jernej Benedik, Tanja Mesti, Maja Ebert Moltara, 2017, professional monograph Abstract: Kolorektalni rak je izraz za maligne spremembe v sluznici debelega črevesa in danke. Rak debelega črevesa je pogostejši pri ženskah, rak danke pa pri moških. Najpogosteje se pojavi v srednjih letih in v starosti. Je eden redkih rakov, ki ga lahko s presejalnimi preiskavami (test na okultno kri na blatu in kolonoskopija), predvsem če gre za osebe z velikim tveganjem, zgodaj odkrijemo in tako tudi lažje ter uspešneje zdravimo.
Keywords: rak debelega črevesa, zdravljenje, panitumumab, kemoterapija
Published in DiRROS: 21.03.2019; Views: 2952; Downloads: 780
Full text (550,45 KB) |
293. Tekočinska biopsija pri rakuTanja Jesenko, Cvetka Grašič-Kuhar, Maja Čemažar, 2018, professional article Abstract: V zadnjih letih smo v onkologiji priča hitremu napredku na področju biopsije telesnih tekočin oz. tekočinske biopsije. Tekočinska biopsija predstavlja analizo vzorca odvzete telesne tekočine (v onkologiji je to običajno kri), v katerem iščemo znake navzočnosti raka. V krvi lahko analiziramo cirkulirajočo prosto/cirkulirajočo tumorsko DNA (cf/ctDNA) iz tumorskih celic, eksosome, ki jih v kri sproščajo tumorske celice, in tudi cirkulirajoče tumorske celice (CTC). V pregledu predstavljamo najnovejša dognanja in raziskave na področju tekočinske biopsije pri raku in poleg uporabnosti izpostavljamo tudi njihove omejitve, ki jih bo treba natančno opredeliti, če bomo želeli to metodo uporabljati v vsakodnevni obravnavi bolnikov.
Keywords: tekočinska biopsija, onkologija, eksperimentalna onkologija
Published in DiRROS: 06.02.2019; Views: 2999; Downloads: 850
Full text (136,00 KB) |
294. Priporočila za obravnavo bolnikov s kožnim melanomomMarko Hočevar, Primož Strojan, Janja Ocvirk, Martina Reberšek, Marko Boc, Barbara Perić, Boštjan Luzar, Jože Pižem, Olga Blatnik, Katarina Barbara Karner, Tomi Bremec, Tanja Planinšek Ručigaj, 2018, professional article Abstract: Incidenca melanoma v svetu in Sloveniji še vedno narašča, skupaj z njo pa žal tudi umrljivost. V zadnjem desetletju se je incidenca podvojila. Preživetje se je v zadnjih 20 letih izboljšalo, predvsem zaradi zgodnejšega odkrivanja melanoma in enotnih pristopov v primarnem zdravljenju. Približno 25 % melanomov vznikne v predobstoječem melanocitnem nevusu, večina pa jih nastane de novo. Dejavnike tveganja za nastanek melanoma delimo na genetske in okoljske, pomembna pa je tudi njihova medsebojna interakcija. Med preventivne ukrepe za preprečevanje melanoma uvrščamo zaščito kože pred UV-sevanjem, neuporabo solarijev in redno (samo)pregledovanje kože. Pri prepoznavanju melanoma nam je v pomoč metoda ABCDE: A (asimetrija, angl. asymmetry), B (rob, angl. border), C (barva, angl. colour), D (premer, angl. diameter), E (spreminjanje, angl. evolution). Na melanom posumimo, ko je pigmentna sprememba nesimetrična, z nepravilnimi robovi, sestavljena iz več barv, v premeru večja od 6 mm in se spreminja. Ker je nastanek melanoma povezan z delovanjem UV-žarkov (predvsem pri intermitentnem, občasnem sončenju in sončnih opeklinah), sta pomembni fizična zaščita pred sončnimi žarki (predvsem v mladosti!) in uporaba zaščitnih krem. Samopregledovanje pigmentnih lezij je pomembno, posebej še pri ljudeh s številnimi znamenji, pri svetlolasih in pegastih rdečelascih. Ljudje s srednje velikimi in velikimi kongenitalnimi nevusi potrebujejo redne dermatološke preglede, saj je pri njih doživljenjsko tveganje za nastanek melanoma 2- do 30-odstotno. Zgodnejše prepoznavanje melanoma je možno ob uporabi metode ABCDE za opazovanje nepravilnosti pigmentirane kožne lezije. Razširjenost bolezni pri bolnikih z melanomom določimo po klasifikaciji TNM, pri kateri sta najpomembnejša prognostična dejavnika debelina primarnega tumorja in ulceracija. Prognoza bolnikov s tumorji T1a (debelina < 0,8 mm, brez ulceracije) je zelo dobra (5-letno preživetje je 92,7-odstotno). Pri sumljivih pigmentnih lezijah za potrditev diagnoze naredimo ekscizijsko biopsijo z varnostnim robom 2%5 mm. Zdravljenje primarnega melanoma je kirurško % ekscizija celotne lezije z varnostnim robom, ki je odvisen od debeline primarnega melanoma. Standardiziran patološki izvid je obvezen, saj s tem določimo najpomembnejše prognostične dejavnike. Zdravljenje metastatskih bezgavk je prav tako kirurško. Klinično okultne metastatske bezgavke dokažemo z biopsijo varovalne bezgavke. Izvedemo jo pri bolnikih z melanomom debeline več kot 0,8 mm. Pri bolnikih s klinično ugotovljenimi metastatskimi bezgavkami naredimo terapevtsko disekcijo celotne bezgavčne lože, odstranitev le posameznih bezgavk ni dopustna. Primernost posega lahko ocenimo glede na število izoliranih bezgavk v končnem patološkem izvidu (minimalno 5 pri dimeljnih bezgavkah, 10 pri pazdušnih in 15 pri vratnih). Postoperativno obsevamo področje primarnega tumorja takrat, ko radikalni posegi niso možni ali v primerih posebnih entitet (mukozni, nevrotropni melanom). Področja bezgavčnih lož postooperativno obsevamo, kadar obstaja sum na mikroskopski ostanek (število prizadetih bezgavk, preraščanje ovojnice). Paliativno obsevanje zasevkov je prav tako pomembno, saj zmanjša simptome bolezni. Bolnike z melanomom zaradi možnosti ponovitve bolezni in zaradi večje verjetnosti pojava novega primarnega melanoma spremljamo doživljenjsko. Sistemsko zdravljenje melanoma z zdravili poteka kot adjuvantno zdravljenje in zdravljenje metastastske bolezni. Adjuvantno zdravljenje je pooperativno zdravljenje z namenom zmanjšanja verjetnosti ponovitve bolezni in podaljšanja celotnega preživetja. O vrsti adjuvantnega sistemskega zdravljenja se odločamo glede na patohistološki stadij bolezni in biološke označevalce, upoštevati moramo tudi splošno stanje bolnika, njegove sočasne bolezni in zdravila, ki jih že jemlje. Sistemsko zdravljenje metastatske bolezni je paliativno, z namenom podaljšanja preživetja ob dobri kakovosti življenja. Ob tem upoštevamo podstadij metastatske bolezni, biološke označevalce, simptome bolezni, splošno stanje bolnika in njegove sočasne bolezni.
Keywords: kožni melanom, rak kože, priporočila, zdravljenje
Published in DiRROS: 06.02.2019; Views: 3431; Downloads: 950
Full text (242,23 KB) |
295. Febrilna nevtropenija in nevtropenija višje stopnje ob adjuvantnem zdravljenju nedrobnoceličnega raka pljuč v vsakodnevni praksiMarta Globočnik Kukovica, Nežka Hribernik, Ana Herzog, Tanja Čufer, 2018, original scientific article Abstract: Dopolnilna kemoterapija (KT) na bazi platine je srednje močan dejavnik tveganja za pojav febrilne nevtropenije (10- do 20-odstotna incidenca) pri operabilnem raku pljuč. Namen raziskave je bil preveriti pojavnost febrilne nevtropenije (FN) in nevtropenije višje stopnje (N G 3/4) v vsakodnevni klinični praksi napram izsledkom v kliničnih raziskavah ter opredeliti skupine bolnikov, ki imajo višje tveganje za pojav FN in N G 3/4. Metoda: V našo prospektivno, observacijsko raziskavo je bilo vključenih 150 bolnikov s postavljeno diagnozo operabilnega nedrobnoceličnega raka pljuč v obdobju od januarja 2010 do maja 2016 na Kliniki Golnik. Podatke o bolnikih in o zdravljenju smo povzeli iz bolnišničnega registra raka pljuč. Bolniki so bili zdravljeni z dopolnilno KT na bazi platine po radikalni kirurški odstranitvi primarnega pljučnega tumorja. V povprečju so bolniki prejeli 3,7 od predvidenih štirih ciklusov KT. Krvna slika je bila analizirana 1. in 8. dan vsakega cikla KT ter, če je bilo indicirano, kadarkoli v času prejemanja KT. Po presoji zdravnika so bolniki prejeli primarno profilakso z rastnimi dejavniki za nevtrofilne granulocite (pG-CSF). Za analizo dejavnikov tveganja za pojav FN in N G 3/4 smo uporabili logistično regresijo. Rezultati: Febrilno nevtropenijo je utrpelo 4 % (N = 6) bolnikov in N G 3/4 29 % (N = 43) bolnikov, nobeden od njih ni prejel pG-CSF. Od devetih opazovanih dejavnikov tveganja (starost, spol, histološki tip, stadij, stanje zmogljivosti, prisotnost pridruženih obolenj, tip operacije, vrsta KT in obdobje zdravljenja) se je v regresijskem modelu le obdobje zdravljenja izkazalo za statistično pomemben napovednik pojava FN in N G 3/4. Opazili pa smo tudi trend k višji pojavnosti FN pri bolnikih po pulmektomiji, s slabšim stanjem zmogljivosti in pri prejemanju karboplatina v citostatski shemi. Zaključek: V klinični praksi je pojavnost FN in N G 3/4 ob dopolnilni KT operabilnega nedrobnoceličnega raka pljuč primerljiva pojavnosti v kliničnih raziskavah. Bolniki po pulmektomiji, bolniki s slabšim stanjem zmogljivosti in ob prejemanju karboplatina imajo verjetno večjo korist od pG-CSF. Upad pojavnosti FN in N G 3/4 v drugem opazovanem časovnem obdobju (leta 2013-2016) verjetno odraža ustreznejšo uporabo pG-CSF na naši kliniki v tem obdobju.
Keywords: dopolnilno zdravljenje, nedrobnocelični rak, rak pljuč, febrilna nevtropenija
Published in DiRROS: 26.10.2018; Views: 3425; Downloads: 863
Full text (197,25 KB) |
296. Imunoterapija : nova zdravila, drugačni sopojaviTanja Ovčariček, 2018, professional article Abstract: Imunoterapija je v zadnjih letih postala eden izmed pomembnih načinov sistemskega zdravljenja bolnikov z rakom. Priča smo bili različnim imunskim strategijam, med temi je tudi inhibicija kontrolnih točk. Zdravila proti CTLA-4, PD-1 in PD-L1 so protitelesa proti zaviralcem kontrolnih točk, ki lahko povišajo imunsko aktivnost proti rakavim celicam in tako ojačajo imunski odgovor proti raku. Večja uporaba teh zdravil pa je privedla do pojava posebne vrste imunsko pogojenih neželenih učinkov. Ti se najpogosteje izrazijo na koži, črevesju, žlezah z notranjim izločanjem, pljučih in mišično-skeletnem sistemu, lahko pa je prizadet kateri koli organ. Večina imunsko pogojenih neželenih učinkov je blagih do zmernih, v literaturi pa obstajajo poročila o hudih in življenje ogrožajočih. Pomembna je njihova zgodnja prepoznava in zdravljenje, kakor tudi multidisciplinaren pristop, da preprečimo resne zaplete.
Keywords: imunoterapija, zaviralci kontrolnih točk, neželeni učinki
Published in DiRROS: 26.10.2018; Views: 3443; Downloads: 875
Full text (94,71 KB) |
297. Smernice za obravnavo bolnikov z malignimi limfomiBarbara Jezeršek Novaković, Gorana Gašljević, Monika Jagodic, Tanja Južnič Šetina, Jana Pahole Goličnik, Veronika Kloboves-Prevodnik, Marija Skoblar Vidmar, Uroš Smrdel, Danijela Štrbac, Lorna Zadravec-Zaletel, 2018, professional article Keywords: maligni limfomi, smernice, novotvorbe
Published in DiRROS: 26.10.2018; Views: 3092; Downloads: 904
Full text (286,30 KB) |
298. Preživetje bolnikov z rakom, zbolelih v letih 1991-2005 v SlovenijiMaja Primic-Žakelj, Vesna Zadnik, Tina Žagar, Branko Zakotnik, Franc Anderluh, Nikola Bešić, Peter Černelč, Tanja Čufer, Andrej Debeljak, Ibrahim Edhemović, Janez Eržen, Albert-Peter Fras, Eldar Gadžijev, Marko Hočevar, Janez Jazbec, Barbara Jezeršek Novaković, Andrej Kmetec, Elga Majdič, Uroš Mlakar, Mojca Modic, Irena Oblak, Janja Ocvirk, Mirko Omejc, Stanislav Repše, Boris Sedmak, Uroš Smrdel, Mihael Sok, Primož Strojan, Breda Škrbinc, Alojz Šmid, Marjetka Uršič-Vrščaj, Vaneja Velenik, Samo Zver, Matjaž Zwitter, Janez Žgajnar, Mirjana Žumer-Pregelj, 2009, professional monograph Keywords: onkologija, zdravstvena statistika
Published in DiRROS: 14.09.2018; Views: 3243; Downloads: 939
Full text (8,70 MB) |
299. Sledenje bolnikov z rakomCvetka Grašič-Kuhar, Maja Ravnik, Danica Rotar-Pavlič, Tanja Čufer, 2010, professional article Abstract: Rak postaja najpogostejša bolezen in tudi najpogostejši vzrok smrti sodobnega človeka. Breme te bolezni se iz leta v leto povečuje. Na račun zgodnjega odkrivanja in učinkovitejšega ter varnejšega zdravljenja pa se izboljšuje tudi preživetje bolnikov z rakom. To povzroča strmo naraščanje števila preživelih od raka, tako da v razvitem svetu predstavljajo okrog 3 % celotne populacije. Preživeli od raka potrebujejo skrbno spremljanje zdravstvenega stanja tudi po končanem onkološkem zdravljenju. Ne sledimo jih le zaradi nevarnosti ponovitve bolezni (lokoregionalne ali oddaljene), temveč tudi zaradi poznih posledic in neželenih učinkov zdravljenja (fizičnih, psihičnih, socialnih) ter povečanega tveganja zbolevanja za drugimi (sekundarnimi) raki. Ozavestiti jih je treba o zdravem načina življenja in zgodnjem odkrivanju sekundarnih rakov ter tudi o poznih posledicah zdravljenja. Za nekatere vrste raka, ki so dedno pogojene, so na voljo metode genetskega testiranja, predvsem pa je bolnike in svojce treba poučiti o presejalnih metodah (npr. mamografija, kolonoskopija). Preživeli od raka tudi pogosteje od ostale populacije zbolevajo za drugimi, nemalignimi obolenji. Ob vse večjem številu preživelih od raka in v času, ko rak postaja kronična bolezen, je nujno, da se v celostno oskrbo poleg onkologa in družinskega zdravnika vključijo tudi strokovnjaki drugih specialnosti, npr. visoko izobražene medicinske sestre, usmerjene v onkologijo, in psihologi.
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 2667; Downloads: 678
Full text (188,69 KB) |
300. Klinični register bolnikov z rakom pljučTanja Čufer, Mitja Košnik, 2013, professional article Abstract: V zadnjih desetletjih je bil narejen velik napredek na področju obvladovanja raka. Ta napredek temelji na obsežnem raziskovalnem delu na področju novih načinov diagnostike in zdravljenja ter na dobrem spremljanju epidemioloških podatkov o raku preko populacijskih registrov. Register raka Slovenije je eden prvih populacijskih registrov v svetu, ki nam že desetletja nudi podatke o pojavnosti, prevalenci in umrljivosti za posameznimi raki v Sloveniji. S pojavom novih diagnostičnih in terapevtskih metod, predvsem pa z razmahom molekularne diagnostike in tarčnega zdravljenja raka, se je pojavila potreba po dodatnem natančnem vodenju podatkov v okviru kliničnih registrov posameznih rakov. Ti registri omogočajo pridobivanje novih spoznanj o učinkovitosti in varnosti posameznih diagnostičnih ter terapevtskih pristopov pri bolnikih, oskrbljenih v okviru vsakodnevne klinične prakse. Zdravnikom in vodstvom bolnišnic pa nudijo neprecenljive podatke o učinkovitosti in kakovosti njihovega dela. Na Kliniki Golnik smo zato leta 2010 pričeli z delom na kliničnem registru raka pljuč, v okviru katerega zbiramo podatke o bolnikih, diagnosticiranih in zdravljenih zaradi raka pljuč na Kliniki Golnik. Pred meseci smo predstavili prvo polletno poročilo tega registra za leto 2010. Naša želja je v sodelovanju z ostalimi institucijami združiti v tem registru podatke o bolnikih z rakom pljuč, ne glede na to, kje v državi so diagnosticirani ali zdravljeni.
Keywords: register bolnikov, Golnik, pljučni rak, bolezni dihal
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 2983; Downloads: 779
Full text (379,53 KB) |
