Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "author" (Ga%EF%BF%BD%EF%BF%BDperlin Tanja) .

51 - 60 / 385
First pagePrevious page234567891011Next pageLast page
51.
52.
Survival and disease-free interval of malignant melanoma patients in relation to the prognostic factors
Zvonimir Rudolf, Tanja Roš-Opaškar, 1992, original scientific article

Keywords: rak (medicina), kožni rak, melanom, prognoza
Published in DiRROS: 09.01.2024; Views: 158; Downloads: 47
.pdf Full text (788,05 KB)

53.
Povezanost med rakom in onesnaževali, ki nastanejo v procesih sežiga in sosežiga odpadkov: krovni pregled literature
Teja Oblak, Tanja Carli, Vesna Zadnik, Niko Samec, Andreja Kukec, 2023, review article

Abstract: Izhodišča: V procesih sežiga in sosežiga odpadkov ter proizvodnje cementa se v okolje sproščajo izpusti, ki vsebujejo različna onesnaževala. Z namenom oceniti povezanost med rakom pri poklicno izpostavljenih in okoliških prebivalcih ter izpostavljenostjo okoljskim onesnaževalom iz sežigalnic, naprav za sosežig in cementarn smo si za cilj zadali izdelavo krovnega pregleda literature. Metode: V krovni pregled literature so bile vključene metaanalize in sistematični pregledi literature v angleščini v obdobju od leta 1980 do leta 2023. Iskanje je bilo izvedeno v štirih podatkovnih zbirkah (PubMed, Scopus, Web of Science, Cochrane Reviews). Kakovost je bila ocenjena z orodjema AMSTAR-2 (metodologija) in GRADE (dokazi). Rezultati: Izmed 7.701 opredeljenih dokumentov jih je bilo v končno analizo vključenih 14 (pet metaanaliz, devet sistematičnih pregledov). Obstajajo nizki do zmerni dokazi o povezanosti med sarkomom mehkih tkiv in ne-Hodgkinovim limfomom z izpostavljenostjo dioksinom v okolici sežigalnic I. generacije, česar študije niso dokazale za sežigalnice naslednjih generacij. Zaenkrat ne razpolagamo z dokazi za sosežig. Pri delavcih v cementarnah I. do II. generacije obstaja nekaj zmernih dokazov o povezanosti med incidenco vseh rakov, pljučnega raka, raka ustne votline in žrela, prostate in želodca z izpostavljenostjo šestvalentnemu kromu. Velika večina dokazov je omejenih zaradi mešanih rezultatov, razlik v tehniki vprašanj, heterogenosti in potencialni pristranosti. Zaključek: Obstajajo omejeni dokazi o povezanosti med rakom in izpostavljenostjo onesnaževalom iz sežigalnic I. in cementarn I. do II. generacije. Za oceno morebitne povezanosti med rakom in onesnaževali iz najsodobnejših naprav za sosežig je smiselno načrtovati ciljane epidemiološke študije in študije notranje izpostavljenosti z uporabo humanega biomonitoringa.
Keywords: rak, odpadki, sežig, sosežig, cementarna, onesnaževala
Published in DiRROS: 08.01.2024; Views: 212; Downloads: 81
.pdf Full text (189,92 KB)
This document has many files! More...

54.
Sistemsko zdravljenje trojno negativnega raka dojk
Tanja Ovčariček, 2023, published professional conference contribution

Keywords: rak dojk, sistemsko zdravljenje, kemoterapija
Published in DiRROS: 08.01.2024; Views: 160; Downloads: 42
.pdf Full text (225,65 KB)

55.
Dopolnilno obsevanje raka dojk
Tanja Marinko, 2023, published professional conference contribution

Keywords: rak dojk, obsevanje raka, radioterapija
Published in DiRROS: 08.01.2024; Views: 166; Downloads: 40
.pdf Full text (194,39 KB)

56.
Between but not within-species variation in the distribution of fitness effects
Jennifer James, Chedly Kastallya, Katharina Budde, Santiago C. González-Martínez, Pascal Milesi, Tanja Pyhäjärvi, Martin Lascoux, 2023, original scientific article

Abstract: New mutations provide the raw material for evolution and adaptation. The distribution of fitness effects (DFE) describes the spectrum of effects of new mutations that can occur along a genome, and is, therefore, of vital interest in evolutionary biology. Recent work has uncovered striking similarities in the DFE between closely related species, prompting us to ask whether there is variation in the DFE among populations of the same species, or among species with different degrees of divergence, that is whether there is variation in the DFE at different levels of evolution. Using exome capture data from six tree species sampled across Europe we characterized the DFE for multiple species, and for each species, multiple populations, and investigated the factors potentially influencing the DFE, such as demography, population divergence, and genetic background. We find statistical support for the presence of variation in the DFE at the species level, even among relatively closely related species. However, we find very little difference at the population level, suggesting that differences in the DFE are primarily driven by deep features of species biology, and those evolutionarily recent events, such as demographic changes and local adaptation, have little impact.
Keywords: DFE, deleterious mutations, population structure, forest trees
Published in DiRROS: 12.12.2023; Views: 239; Downloads: 105
.pdf Full text (1,15 MB)
This document has many files! More...

57.
58.
Prognoza netipljivih invazivnih rakov dojke
Tanja Čufer, 2004, published scientific conference contribution

Abstract: Izhodišča. Neodvisni napovedni dejavniki poteka raka dojk na podlagi katerih danes načrtujemo dopolnilno sistemsko zdravljenje so prizadetost pazdušnih bezgavk, velikost tumorja, patohistološki tip tumorja in stopnja malignosti tumorja. Z ozaveščanjem in z uvedbo presejalnih programov se odkriva vse več majhnih, netipljivih rakov dojk. Medtem ko so napovedni dejavniki poteka tipljivih rakov dojk dobro znani, so napovedni dejavniki poteka netipljivih invazivnih rakov dojk veliko manj raziskani. Zaključki. Sistemskih analiz napovednega pomena posameznih lastnosti tumorjev pri netipljivem invazivnem raku dojk praktično ni. Napovedni pomen za ponovitev bolezni in za preživetje ima še vedno velikost tumorja in biološka lastnost tumorja, stopnja malignosti. Tudi prisotnost mikrozasevkov v pazdušnih bezgavkah, glede na omejene podatke, verjetno napoveduje slabo prognozo. Starost in prisotnost hormonskih receptorjev se zaenkrat nista izkazala za neodvisen napovedni dejavnik poteka bolezni pri majhnih tumorjih. Da bi bolje opredelili prognozo bolnic z majhnimi, netipljivimi raki dojk in jih ustrezneje zdravili, je nujnarazpoznava dodatnih bioloških značilnosti raka dojk. Genska karta tumorjadoločena s tehnologijo mikromrež je obetavna metoda, ki omogoča širok vpogled v biologijo vsakega posameznega raka dojke.
Published in DiRROS: 01.12.2023; Views: 172; Downloads: 48
.pdf Full text (310,72 KB)

59.
60.
Potek in prognoza raka dojk
Tanja Čufer, 1998, review article

Abstract: Rak dojk je napogostejša vrsta raka pri ženskah. Medtem ko je bila bolezen še v začetku tega stoletja neozdravljiva, danes s kombinacijo kirurškega, obsevalnega in sistemskega zdravljenja ozdravimo več kot polovico bolnic. Na prognozo in potek raka dojk značilno vpliva razširjenost oziroma stadij bolezni ob začetku zdravljenja. Bolnice z večjimi tumorji in še zlasti bolnices prizadetimi pazdušnimi bezgavkami imajo slabši izid bolezni. Na potekbolezni in prognozo vplivajo še druge lastnosti tumorja, na primer patohistološka vrsta s stopnjo malignosti, navzočnost hormonskih receptorjev, poliferativna sposobnost celic in drugo. Na potek in izid bolezni značilno vpliva tudi zdravljenje. Sodobne kirurške tehnike, ki jih kombiniramo z obsevanjem, omogočajo boljšo lokalno kontrolo bolezni ob manj obsežnih kirurških posegih. Pri več kot polovici bolnic je danes mogoče ohraniti dojko.Dopolnilna sistemska terapija ob lokalnem zdravljenju omogoča boljšo sistemsko kontrolo bolezni in značilno izboljša preživetje bolnic z operabilnim rakom dojk. Metastatski rak dojk je danes še vedno neozdravljiva bilezen, vendar pa je bolezen mogoče zazdraviti za daljše časovno obdobje. Pričakujemo, da bosta uvedba novih, učinkovitejših načinov zdravljenja in odkrivanje bolezni v zgodnejših stadijih še naprej izboljševala prognozo bolnic z rakom dojk.
Published in DiRROS: 24.11.2023; Views: 207; Downloads: 73
.pdf Full text (272,98 KB)

Search done in 0.44 sec.
Back to top