41. Identification of types of ectomycorrhizae on seedlings in a beech provenance trialMarjana Westergren, Tine Grebenc, Gregor Božič, Robert Brus, Hojka Kraigher, 2004, original scientific article Abstract: Root systems and types of ectomycorrhizae (ECM) were analysed on three 7-year-old beech seedlings (Fagus sylvatica L.) of three provenances (Val di Sella, Idrija, Nizbor) from an international beech provenance trial and on a naturally regenerated 5-year-old beech seedling from the same site (Kamenski vrh by Novo mesto). All short roots were mycorrhizal. In the sampled 20,302 root tips 49 % were non-turgescent and unidentifiable ECM. Twenty-two different types of ECM were identified, out of which 11 were successfully determined either to the species or genus level. All ECM were described by morphological and anatomical characteristics, basidiomycetes also by molecularmethods. ECM that was not successfully determined either to the species or genus level formed a new cluster in the Slovenian mycorrhizal molecular database. Species richness and percentage of vital ECM roots were highest for the provenance from Idrija (Slovenia). The results indicate that there might be differences between provenances regarding the abundance of ECM,which should be further studied.
Keywords: beech, provenance trial, ectomycorrhizae, types of ectomycorrhizae
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4346; Downloads: 1907
 Full text (2,48 MB) |
42. Genetska variabilnost bukve (Fagus sylvatica L.) v SlovenijiRobert Brus, Sonja Horvat-Marolt, Ladislav Paule, Dušan Gömöry, 1999, original scientific article Abstract: Raziskava obravnava genetsko variabilnost, genetsko raznolikost in genetsko diferenciacijo bukve (Fagus sylvatica L.) v Sloveniji. S pomočjo izoencimske analize smo pregledali 13 avtohtonih bukovih populacij. Polimorfizem smo odkrili na 11 od 12 analiziranih izoencimskih lokusih, 9 lokusov je polimorfnih v vseh populacijah. Opazen je rahel trend naraščanja genetske variabilnosti v smeri od severa proti jugu, medtem ko povprečna ugotovljena heterozigotnost Ho od severa proti jugu upada. Genetska diferenciranost je razmeroma majhna, med populacijami pa nismo odkrili diferenciranosti, ki bi ji lahko pripisali jasno geografsko pogojenost.
Keywords: bukev, Fagus sylvatica, areal razširjenosti, genetska variabilnost, genetska raznolikost, genetska diferenciacija, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4570; Downloads: 1922
Full text (869,74 KB) |
43. |
44. Nekatere genetske značilnosti jelke (Abies alba Mill.) v SlovenijiRobert Brus, Roman Longauer, 1995, original scientific article Abstract: Delo obravnava nekatere populacijskogenetske značilnosti jelke (Abies alba Mill.) v Sloveniji. Z analizo 10 encimskih sistemov in 16 izoencimskih lokusov so ocenjene genetska struktura, genetska raznolikost in genetska diferenciranost osmih slovenskih jelovih populacij. Na osnovi teh značilnosti avtorja jelove populacije v Sloveniji primerjata s tistimi iz nekaterih drugih delov Evrope. Preskušeni sta hipotezi o vplivu geografske dolžine in o vplivu geografske dolžine in o vplivu reakcije tal na genetsko strukturo jelovih populacij v Sloveniji.
Keywords: jelka, izoencim, genetska struktura, genetska raznolikost, genetska diferenciranost, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4439; Downloads: 1944
Full text (1,32 MB) |
45. Vpliv onesnaževanja ozračja na genetsko strukturo bukovih populacij v SlovenijiRobert Brus, 1996, original scientific article Keywords: bukev, zrak, onesnaževanje, izoencimi, genetska struktura, genetska variabilnost, genetska raznolikost, genetska diferenciacija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4336; Downloads: 1908
Full text (2,13 MB) |
46. Morphological variability of Fraxinus angustifolia Vahl in the north-western BalkansKristjan Jarni, Marjana Westergren, Hojka Kraigher, Robert Brus, 2011, original scientific article Abstract: Fraxinus angustifolia Vahl is a species native in the north-western Balkans, where it has a divided range. Most of its range is
located in flood-prone riparian sites in the Pannonian plain but the species is also found on humid sites along some rivers in the
Submediterranean region. We analysed morphologic variation within and between five populations (14 trees/population) located in the Subpannonian and Submediterranean region of Slovenia. Thirty two characters were assessed on ca. 80 leaves from
each tree which were divided depending on exposure to sunlight (sun and shade leaves), and 8 traits on each fruit (ca. 50 fruits/
tree). A hierarchically designed experiment using analysis of variance confirmed the significant contribution of all the analysed
hierarchical levels of variation to the total variation. The results show that the differences between the trees in a single population are the greatest factor of variability of leaves, followed by differences between populations and differences which are the result of variation in exposure to sunlight. Leaves in shade positions are typically larger than those in sunny positions, and they
have broader and shorter-pointed leaflets; in this feature they are very similar to the leaves of F. excelsior. Stepwise discriminant
analysis showed that the traits which refer to the leaflet number and length are the best differentiating traits between individual populations. The Submediterranean population Dragonja stands out with the smallest leaves and the population Lijak from
the same region is the most similar to Dragonja for most morphological traits. In general, phenotypic differences between the
Subpannonian and the Submediterranean populations of F. angustifolia are minor and indistinct. Based on the differences ascertained by the study, we can only confirm the presence of F. angustifolia subsp. oxycarpa (Bieb. ex Willd.) Franco et Rocha Alfonso in this part of its natural range.
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2878; Downloads: 1319
Full text (772,86 KB)
This document has many files! More... |
47. |
48. Izdelava registra plus dreves divje češnje (Prunus avium L.) v SlovenijiKristjan Jarni, Domen Gajšek, Gregor Božič, Hojka Kraigher, Robert Brus, 2017, original scientific article Abstract: Divja češnja (Prunus avium L.) je zaradi ekološkega pomena in kakovostnega lesa za gojenje vse bolj zanimiva manjšinska drevesna vrsta, vendar je težavno zagotavljanje ustreznih količin njenega kakovostnega gozdnega reprodukcijskega materiala. S pomočjo Zavoda za gozdove Slovenije smo na območju vse Slovenije evidentirali 127 kandidatov za plus drevesa divje češnje. V drugem krogu smo na podlagi enotnega ocenjevanja znakov izbrali 107 fenotipsko najboljših dreves in jih bomo vključili v register plus dreves divje češnje. V register vključena drevesa bo mogoče uporabiti za izvedbo programa žlahtnjenja divje češnje in za osnovanje semenske plantaže, ki bo omogočala pridobivanje zadostnih količin genetsko izboljšanega gozdnega reprodukcijskega materiala. Register bo lahko služil tudi kot vzorčni primer še za druge manjšinske drevesne vrste.
Keywords: divja češnja, Prunus avium L., plus drevesa, semenska plantaža, gozdni reprodukcijski material, žlahtnjenje gozdnega drevja, Slovenija
Published in DiRROS: 22.06.2017; Views: 4786; Downloads: 883
Full text (834,24 KB) |
49. Drevesne vrste za obnovo gozdov po naravnih motnjah v SlovenijiRobert Brus, Lado Kutnar, 2017, short scientific article Abstract: Zaradi žleda leta 2014 in poznejšega napada podlubnikov bo v Sloveniji treba obnoviti velike površine prizadetih ali uničenih gozdov. Ob tem sta pomembni vprašanji, katere drevesne vrste bomo uporabili za obnovo in s katerimi vrstami bo v spremenjenih podnebnih razmerah mogoče doseči postavljene gozdnogospodarske cilje. Na osnovi analize rastiščnih tipov in gozdnih združb na območju najmočnejšega delovanja žleda smo pripravili seznam potencialnih drevesnih vrst po rastiščih in jih razvrstili v tri kategorije: nosilne ali ključne drevesne vrste (predvideni delež v lesni zalogi do 100 %), spremljevalne drevesne vrste (delež do 30 %) in manjšinske drevesne vrste (delež do 10 %). Izbor primernih vrst za obnovo bo zahteven in odvisen od več dejavnikov. Poleg rastiščne primernosti drevesnih vrst bo treba upoštevati tudi njihov gospodarski pomen, stanje gozdov v obnovi, razpoložljivost gozdnega reprodukcijskega materiala, način in stroške obnove ter obseg razpoložljivih sredstev. Nujno se je treba izogibati čistim enovrstnim sestojem, treba je uporabiti čim več različnih, rastišču primernih drevesnih vrst in s tem v največji možni meri zmanjšati tveganje. Pospešiti je treba preizkušanje še novih domačih drevesnih vrst in preudarno tudi tujih. S povečanjem vrstne pestrosti gozdov bomo pomembno prispevali k njihovi odpornosti in uresničevanju njihovih večnamenskih vlog.
Keywords: naravne motnje, obnova gozdov, drevesne vrste, nosilne vrste, spremljevalne vrste, manjšinske vrste, Slovenija
Published in DiRROS: 11.05.2017; Views: 4483; Downloads: 905
Full text (653,68 KB) |
50. Nekateri ukrepi za omejevanje širjenja visokega pajesena (Ailanthus altissima (Mill.) Swingle) in smernice za gozdnogojitveno ukrepanje ob vdoru potencialno invazivnih tujerodnih drevesnih vrst v ohranjene gozdove v SlovenijiDušan Roženbergar, Thomas Andrew Nagel, Blaž Urbas, Lena Marion, Robert Brus, 2017, original scientific article Abstract: Visoki pajesen je ena bolj razširjenih tujerodnih drevesnih vrst v Sloveniji. Najpogosteje se razrašča zunaj gozda, včasih pa ga najdemo tudi v gozdnem prostoru. V naših gozdovih je kemično zatiranje prepovedano, zato smo preizkusili tri vrste mehanskega zatiranja te vrste. Najuspešnejša metoda je bila puljenje celotnih osebkov, najmanj pa lomljenje enoletnih poganjkov. Mehansko zatiranje je najučinkovitejše, če ga kombiniramo z drugimi ukrepi, kot so: malopovršinsko pomlajevanje, skrb za polnilno plast, uporaba gozdnogojitvenih sistemov, ki pospešujejo vrstno in strukturno pestrost sestojev ter pospeševanje in sajenje hitrorastočih, rastišču primernih domorodnih vrst.
Keywords: Ailanthus altissima (Mill.) Swingle, tehnike odstranjevanja, visoki pajesen, gojenje gozdov, invazivne tujerodne drevesne vrste, smernice, gospodarjenje z gozdovi
Published in DiRROS: 23.02.2017; Views: 5410; Downloads: 1047
Full text (2,88 MB) |
