Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Published in DiRROS: 17.11.2020; Views: 1119; Downloads: 316
Full text (871,54 KB)

Abstract: Naklon terena v kombinaciji s fizikalnimi lastnostmi strojev potencialno vpliva na poškodbe tal pri gozdni proizvodnji. V raziskavi smo z analizo globine kolesnic na dveh objektih ter analizo podatkov programa iFOS ugotavljali vpliv naklona vlak in sečnih poti na globino kolesnic. Poleg tega smo proučili medsebojni vpliv naklona in dejavnikov tal, kot so vlažnost tal ter delež humusa in skeleta, na dopustnost sečnje in spravila s sodobnimi tehnologijami z okoljskega vidika. Rezultati kažejo, da globina kolesnic v realnih razmerah narašča z naklonom prometnic, vendar pa ta vpliv ni statistično značilen. Na podlagi rezultatov ocenjujemo, da je z vidika poškodb tal gozdna proizvodnja brez večjih prilagoditev dopustna pri naklonih terena do 15 %. Po drugi strani pa lahko s prilagoditvami stroja, načina ter organizacije dela (npr. dela v ugodnih talnih razmerah, pri nizki vlažnosti tal, večjem deležu skeleta in humusa) gozdna proizvodnja poteka tudi na večjih naklonih terena.
Keywords: gozdarstvo, pridobivanje lesa, gozdna tla, poškodbe tal, kolesnice
Published in DiRROS: 10.10.2020; Views: 1953; Downloads: 552
Full text (1,31 MB)

Abstract: Fusarium circinatum, the causal agent of pine pitch canker (PPC), is currently one of the most important threats of Pinus spp. globally. This pathogen is known in many pine-growing regions, including natural and planted forests, and can affect all life stages of trees, from emerging seedlings to mature trees. Despite the importance of PPC, the global distribution of F. circinatum is poorly documented, and this problem is also true of the hosts within countries that are affected. The aim of this study was to review the global distribution of F. circinatum, with a particular focus on Europe. We considered (1) the current and historical pathogen records, both positive and negative, based on confirmed reports from Europe and globally; (2) the genetic diversity and population structure of the pathogen; (3) the current distribution of PPC in Europe, comparing published models of predicted disease distribution; and (4) host susceptibility by reviewing literature and generating a comprehensive list of known hosts for the fungus. These data were collated from 41 countries and used to compile a specially constructed geo-database (http://bit.do/phytoportal). A review of 6297 observation records showed that F. circinatum and the symptoms it causes on conifers occurred in 14 countries, including four in Europe, and is absent in 28 countries. Field observations and experimental data from 138 host species revealed 106 susceptible host species including 85 Pinus species, 6 non-pine tree species and 15 grass and herb species. Our data confirm that susceptibility to F. circinatum varies between different host species, tree ages and environmental characteristics. Knowledge on the geographic distribution, host range and the relative susceptibility of different hosts is essential for disease management, mitigation and containment strategies. The findings reported in this review will support countries that are currently free of F. circinatum in implementing effective procedures and restrictions and prevent further spread of the pathogen.
Keywords: invasive pathogen, climate change, interactive map of pathogen, susceptibility
Published in DiRROS: 13.07.2020; Views: 2061; Downloads: 1235
Full text (848,95 KB)
This document has many files! More...

Abstract: Mednarodna delovna skupina za proučevanje vplivov onesnaženosti na gozdne ekosisteme, ki je bila ustanovljena pod okriljem Konvencije o daljinskem transportu onesnaženega zraka, deluje že nekaj desetletij (od leta 1980). Za področje gozdarstva je ključna delovna skupina ICP Forests, katere osnovna ideja je spremljanje vplivov atmosferskih onesnažil na procese v gozdnih ekosistemih. Pravilnik o varstvu gozdov je zakonska podlaga za izvajanje tega programa v Sloveniji, terenske izmere in spremljanje stanja pa pod okriljem javne gozdarske službe izvaja Gozdarski inštitut Slovenije. Širok nabor podatkov, zbranih na terenu, že 35 let polni mednarodne zbirke podatkov. V Sloveniji smo se odločili za uvedbo digitalnega vnosa terenskih podatkov, saj menimo, da elektronski vnos podatkov omogoča kakovostnejše podatke zaradi logičnih kontrol ter prihranek časa pri zajemu in obdelavi podatkov. V delu predstavljamo primer postavitve in uporabe posebej izdelane mobilne aplikacije za digitalni zajem podatkov s pripadajočo podatkovno bazo, ki omogoča enostavno shranjevanje podatkov in pozneje izvoz za namene poročanja.
Keywords: digitalni vnos podatkov, podatkovne baze, Pravilnik o varstvu gozdov, mednarodno poročanje, osutost, popis poškodb drevje
Published in DiRROS: 09.06.2020; Views: 2404; Downloads: 693
Full text (262,17 KB)

Abstract: Analizirali smo možnosti zaznavanja drevesnih vrst v okviru Monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov (MGGE) s poudarkom na manjšinskih in tujerodnih drevesnih vrstah ter možnosti zaznavanja razlik v pestrosti drevesnih vrst med posameznimi ekološkimi regijami. Zaznavanje minoritetnih in tujerodnih drevesnih vrst bi lahko izboljšali z obsežnejšim šifrantom drevesnih vrst, katerega dopolnitve smo predlagali. Take drevesne vrste bi zajeli z večjo verjetnostjo pri gostejši vzorčni mreži od obstoječe (4 km % 4 km). Opozorili smo tudi na pomen pravilne determinacije drevesne vrste na vzorčni ploskvi. V okviru MGGE smo ugotovili razlike v pestrosti drevesnih vrst med ekološkimi regijami; kot najpestrejša se je pokazala submediteranska ekološka regija.
Keywords: monitoring gozdov, gozdna inventura, seznam drevesnih vrst, manjšinske drevesne vrste, tujerodne drevesne vrste, pestrost drevesnih vrst, tree species diversity, non-native tree species
Published in DiRROS: 02.05.2020; Views: 2431; Downloads: 712
Full text (364,69 KB)