161. |
162. |
163. Priporočila za obravnavo bolnikov z bazalnoceličnim karcinomomUroš Ahčan, Igor Bartenjev, Ana Benedičič, Tomi Bremec, Aleksandra Vučinič Dugonik, Aleš Grošelj, Nataša Grebenšek, Marko Hočevar, Boris Jančar, Boštjan Luzar, Liljana Mervic, Janja Ocvirk, Jože Pižem, Mirjam Rogl-Butina, Tanja Planinšek Ručigaj, Gregor Serša, Larisa Stojanovič, Neža Stopajnik, Primož Strojan, Vesna Tlaker Žunter, Borut Žgavec, 2019, professional article Keywords: bazalnocelični karcinom, bolniki, smernice zdravljenja, kožni rak
Published in DiRROS: 26.06.2019; Views: 2908; Downloads: 890
 Full text (492,29 KB) |
164. Vloga Bolnišničnega registra raka Onkološkega inštituta LjubljanaKatarina Lokar, Vesna Zadnik, Maruška Ferjančič, Polona Škulj, Darja Strle, Tina Žagar, 2019, original scientific article Abstract: Registri raka so ključni pri zbiranju in zagotavljanju podatkov o bremenu raka tako na populacijski kot na regionalni ravni. Bolnišnični registri raka se ukvarjajo z zbiranjem informacij o bolnikih z rakom, ki so obravnavani v določeni bolnišnici. Njihov glavni namen je prispevati h klinični oskrbi bolnikov z vidika učinkovitosti, kakovosti in bolnišničnega upravljanja. Bolnišnični register Onkološkega inštituta Ljubljana je bil osnovan ob ustanovitvi državnega populacijskega registra raka leta 1950 in prispeva v državni register tretjino vseh prijav. Podatki, zbrani v bolnišničnem registru, so dragoceni tudi za strokovno in raziskovalno delo Inštituta. Ena od nalog bolnišničnih registrov raka je priprava letnih poročil za vodstvo in druge uporabnike. Letno na Onkološkem inštitutu Ljubljana sprejmemo več kot 6000 novih onkoloških bolnikov. Število bolnikov se je v obdobju 2008%2016 povečalo za 16 %.
Keywords: register raka, populacijski register raka, bolnišnični register raka, breme raka
Published in DiRROS: 26.06.2019; Views: 2611; Downloads: 770
Full text (191,99 KB) |
165. |
166. |
167. Obsevanje ginekoloških tumorjev : navodila za bolnicePrimož Petrič, Barbara Šegedin, Helena Barbara Zobec Logar, Vesna Robič, Albert-Peter Fras, Borut Kragelj, 2011, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map Abstract: Pričujoča knjižica je namenjena bolnicam, ki se zdravijo zaradi ginekološkega raka z obsevanjem. Preko kratke razlage pojmov vas na poljuden način vodi skozi pripravo na obsevanje, prehrano med obsevanjem, seznani vas z možnostjo sočasne kemoterapije in ukrepi za preprečevanje njenih stranskih učinkov. Prav tako so razloženi stranski učinki obsevanja, v zaključku pa dobite še nekaj informacij, ki vas morda zanimajo ob koncu zdravljenja.
Keywords: teleterapija, brahiterapija, prehrana, kemoterapija, stranski učinki
Published in DiRROS: 25.03.2019; Views: 3084; Downloads: 807
Full text (8,10 MB) |
168. |
169. Razvoj in implementacija orodja za določanje individualne ogroženosti z rakom dojk v slovenski populacijiVesna Zadnik, Mateja Krajc, 2018, professional article Abstract: Danes poznamo različne matematične modele za izračunavanje individualne ogroženosti za raka dojk. Trenutno je kot najbolj dosleden model razpoznan Tyrer-Cuzickov algoritem vključen v program IBIS. V Sloveniji smo v okviru Ciljnega raziskovalnega projekta Razvoj in implementacija orodja za določanje individualne ogroženosti za rakom dojk v slovenski populaciji, ki ga izvajamo na Onkološkem inštitutu Ljubljana, razvili program S-IBIS, ki je namenjen izračunavanju individualne ogroženosti za raka dojk slovenskih žensk. Gre za prilagoditev programa IBIS, kjer je v izračunih uporabljena slovenska generacijsko specifična populacijska ogroženost za raka dojk. Slovenski IBIS (S-IBIS) je pripravljen za uporabo v slovenskem zdravstvenem sistemu in omogoča z dokazi podprto razvrščanje asimptomatske posameznice v skupino splošno, zmerno in visoko ogroženih za raka dojk. Kot mejo za uvrstitev Slovenke stare 25 let med zmerno ogrožene za rakom dojk predlagamo vrednost doživljenjskega tveganja izračunanega s programom S-IBIS 16 ali več odstotkov, podane pa so tudi mejne vrednosti na podlagi deset-letne ogroženosti. V primerjavi z današnjim sistemom, ko Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni opredeljuje bolj ogrožene ženske samo na podlagi nekaj zelo ohlapnih kvalitativnih kriterijev, je možno s programom S-IBIS asimptomaske ženske v skupine ogroženosti razvrstiti na podlagi individualnih numeričnih kriterijev. Pilotno preizkušanje programa v Centrih za bolezni dojk kaže spodbudne rezultate % verjamemo, da bi implementacija S-IBIS v slovenski zdravstveni sistem lahko zmanjšala število nepotrebnih preventivnih intervencij, hkrati pa bi se zmanjšale tudi čakalne dobe za upravičene preventivne preglede zmerno in visoko ogroženih žensk.
Keywords: rak dojke, preventivna mamografija, individualna ogroženost, računalniški programi
Published in DiRROS: 06.02.2019; Views: 3588; Downloads: 908
Full text (139,26 KB) |
170. |
