91. |
92. |
93. |
94. Kdo so uporabniki ljubljanskih mestnih gozdov?Živa Bončina, Robert Hostnik, Matjaž Harmel, Klemen Strmšnik, Jurij Kobe, Tina Simončič, 2021, original scientific article Abstract: Upravljanje mestnih gozdov terja intenzivnejšo participacijo in uveljavljanje dodatnih metod za vključevanje javnosti v soodločanje o rabi gozdov. V okviru projekta URBforDAN smo s spletno anketo (n=1134) zbrali podatke o uporabnikih mestnega gozda Golovec. Preverjali smo njihovo oddaljenost od Golovca, način prihoda, pogostost in trajanje obiska, najpogostejšo točko vstopa v gozd ter želje o dodatni infrastrukturi. Glede na razlog obiska smo anketirance združevali v skupine in nadaljnje analize izvedli po skupinah uporabnikov (naštete po številčnosti: gorski kolesarji, pohodniki, družine, tekači, kolesarji, sprehajalci domačih živali in drugi). Ugotovili smo, da skoraj 60 % anketirancev obišče Golovec vsaj enkrat na teden, najpogosteje obisk traja 1 do 2 uri. Do gozda večina anketirancev pride peš ali s kolesom, več kot četrtina anketirancev se pripelje z avtomobilom. Največ anketirancev vstopi na Golovec na zahodnem delu (vstopna točka Center Hradeckega). Skupine uporabnikov vstopajo na Golovec različno: na Poligonu Rudnik, bolj odročnem delu Golovca, vstopa največ gorskih kolesarjev, v Štepanjskem naselju največ družin. Skupine uporabnikov se razlikujejo tudi po načinu prihoda v gozd: raba avtomobila in javnega potniškega prometa je najpogostejša pri družinah. Razlike med skupinami so tudi v pričakovanjih do gozda in želeni dodatni infrastrukturi. Rezultati ankete so podlaga za načrtovanje infrastrukture, usmerjanje uporabnikov in urejanje vstopnih točk na Golovec in so bili vključeni v Strateški in Operativni načrt za mestni gozd Golovec.
Keywords: mestni gozdovi, participacija, spletna anketa, skupine uporabnikov, rekreacija
Published in DiRROS: 02.08.2021; Views: 1170; Downloads: 388
 Full text (447,23 KB) |
95. Strategija razvoja mestnih gozdov LjubljaneTina Simončič, Matjaž Harmel, Jurij Kobe, Robert Hostnik, Andrej Verlič, Urša Vilhar, Klemen Strmšnik, Luka Sešel, Rok Pisek, Dragan Matijašič, 2021, professional article Abstract: Strategija razvoja mestnih gozdov Ljubljane opredeljuje vizijo in dolgoročne prioritete celovitega razvoja mestnih gozdov Ljubljane. Strategija je podlaga za upravljanje z mestnimi gozdovi, ki pomembno prispevajo k zagotavljanju zdravega življenjskega okolja za prebivalce in obiskovalce mesta. Strategija izraža/upošteva interes lokalne skupnosti do gozdov v mestu in njegovi neposredni okolici ter prispeva k odgovornemu načrtovanju gospodarjenja z gozdovi za potrebe skupnosti. Strategija je bila na pobudo Mestne občine Ljubljana izdelana v okviru projekta INTERREG URBforDAN za območje mestnih gozdov Ljubljane, torej vseh tistih, ki so po občinskem prostorskem načrtu opredeljeni kot gozdovi z izjemno poudarjenimi socialnimi funkcijami. Namen strategije je spodbuditi različne institucije, nevladne organizacije in posameznike k aktivnejšemu vključevanju v soodločanje o razvoju mestnih gozdov Ljubljane, krepiti zavest o pomenu teh gozdov ter izboljšati podlage za gospodarjenje z gozdovi, ki krepi socialne in ekološke funkcije. V prispevku so podane poglavitne značilnosti Strategije razvoja mestnih gozdov Ljubljane vključno s cilji in usmeritvami. Strategija nastavlja okvirje za sistem organizacijskih, finančnih in drugih ukrepov, s katerim bi lahko izboljšali usklajevanje javnih interesov v urbanem gozdnem prostoru, ki je pretežno v zasebni lasti. Izpostavlja tudi pomen sodelovanja z zasebnimi lastniki za zagotavljanje socialnih funkcij v mestnih gozdovih.
Keywords: pomen mestnih gozdov, strateški načrt, upravljanje, Ljubljana, projekt URBforDAN
Published in DiRROS: 02.08.2021; Views: 1371; Downloads: 417
Full text (336,18 KB) |
96. Global homogenization of the structure and function in the soil microbiome of urban greenspacesManuel Delgado-Baquerizo, David J. Eldridge, Yu-Rong Liu, Blessing Sokoya, Jun-Tao Wang, Hang-Wei Hu, Ji-Zheng He, Felipe Bastida, José L. Moreno, Adebola R. Bamigboye, Tine Grebenc, Tina Unuk Nahberger, 2021, original scientific article Abstract: The structure and function of the soil microbiome of urban greenspaces remain largely undetermined. We conducted a global field survey in urban greenspaces and neighboring natural ecosystems across 56 cities from six continents, and found that urban soils are important hotspots for soil bacterial, protist and functional gene diversity, but support highly homogenized microbial communities worldwide. Urban greenspaces had a greater proportion of fast-growing bacteria, algae, amoebae, and fungal pathogens, but a lower proportion of ectomycorrhizal fungi than natural ecosystems. These urban ecosystems also showed higher proportions of genes associated with human pathogens, greenhouse gas emissions, faster nutrient cycling, and more intense abiotic stress than natural environments. City affluence, management practices, and climate were fundamental drivers of urban soil communities. Our work paves the way toward a more comprehensive global-scale perspective on urban greenspaces, which is integral to managing the health of these ecosystems and the well-being of human populations.
Keywords: soil biodiversity, structural diversity, functional diversity, urban soils
Published in DiRROS: 15.07.2021; Views: 979; Downloads: 830
Full text (4,34 MB)
This document has many files! More... |
97. Slovenska priporočila za obravnavo odraslih bolnikov s kronično odpovedjo prebavilNada Rotovnik-Kozjek, Tajda Božič, Katja Kogovšek, Borut Štabuc, Laura Petrica, Karla Berlec, Nataša Puzić Ravnjak, Erik Brecelj, Aleš Tomažič, Sanela Banović, Rada Franko, Milena Kovač-Blaž, Janez Breznik, Davorin Ćeranić, David Drobne, Mojca Gašperin, Tomaž Jurca, Maja Ebert Moltara, Rado Janša, Marjana Turk Jerovšek, Taja Jordan, Tina Kamhi, Primož Karner, Milena Kerin-Povšič, Neža Majdič, Denis Mlakar-Mastnak, Andreja Ocepek, Tadeja Pintar, Stojan Potrč, Nataša Smrekar, Monika Sonc, Maja Šeruga, Petra Tavčar, Igor Virant, 2021, professional article Keywords: kronična odpoved prebavil, zdravljenje, onkološko zdravljenje
Published in DiRROS: 11.06.2021; Views: 1325; Downloads: 355
Full text (135,03 KB) |
98. Preživetje bolnikov z rakom v SlovenijiVesna Zadnik, Tina Žagar, Katarina Lokar, Sonja Tomšič, Amela Duratović Konjević, Nika Bric, Branko Zakotnik, 2021, professional article Abstract: Populacijsko preživetje bolnikov z rakom je sestavljen kazalnik, v katerem se zrcalijo tako značilnosti bolnikov kot tudi organizacija, dostopnost, kakovost in učinkovitost sistema zdravstvenega varstva. Register raka Republike Slovenije je letos izdal že četrto obsežnejše poročilo o preživetju slovenskih bolnikov z rakom zbolelih med letom 1997 in 2016, ki kaže na napredek, ki sta ga v dvajsetih letih zagotovila slovenska onkologija in slovensko zdravstveno varstvo skupaj s celotno družbo. Preživetje slovenskih bolnikov z rakom se s časom povečuje. V zadnjih dvajsetih letih se je petletno čisto preživetje povečalo za dobrih 11 odstotnih točk. Znatno bolj se je povečalo preživetje pri moških. Starost in stadij ob diagnozi sta še vedno ključna za preživetje bolnikov z rakom. Pri obeh spolih se je preživetje bolnikov s kožnim melanomom, rakom debelega črevesa in danke ter pljučnim rakom v zadnjih dvajsetih letih značilno izboljšalo. Napredek je bil dosežen tudi pri najpogostejših rakih pri posameznem spolu: raku dojk pri ženskah in raku prostate pri moških. Izboljšanje preživetja slovenskih bolnikov z rakom, ki ga opazujemo v zadnjih letih, predstavlja osnovo in spodbudo za nadaljnje izboljšave.
Keywords: breme raka, preživetje raka, bolniki
Published in DiRROS: 10.06.2021; Views: 1257; Downloads: 333
Full text (199,66 KB) |
99. |
100. |
