Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "work type" (1) AND "fulltext" AND "organization" (Institute of Oncology) .

3871 - 3880 / 3945
First pagePrevious page384385386387388389390391392393Next pageLast page
3871.
Rak in spolnost
Albert-Peter Fras, 2001, professional article

Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 2564; Downloads: 692
.pdf Full text (94,91 KB)

3872.
Značilnosti raka požiralnika in raka želodca
Vaneja Velenik, 2014, published scientific conference contribution

Abstract: Po podatkih Globocana je v letu 2008 za rakom zbolelo 12,7 milijona ljudi in umrlo zaradi njega 7,6 milijona ljudi (1). Kar 56 % novih primerov in 63 % smrti zaradi raka so zabeležili v manj razvitih področjih sveta. Najpogostejši so bili pljučni rak (1,61 milijona, 12,7 % vseh), rak dojke (1,38 milijona, 10,9 % vseh) ter rak debelega črevesa in danke (1,23 milijona, 9,7 % vseh). Najpogostejši vzrok smrti zaradi raka so bili pljučni rak (1,38 milijona, 18,2 % vseh), rak želodca (738 tisoč smrti, 9,7 % vseh) in rak jeter (696 tisoč smrti, 9,2 % vseh). Predvidevanja o bremenu raka so še bolj črnogleda. Leta 2030 naj bi za to boleznijo na novo zbolelo 20,3 milijona ljudi in umrlo zaradi raka 13,2 milijona ljudi. Incidenca naj bi se torej povečala za 75 %, v slabše razvitih deželah pa naj bi se skoraj podvojila v primerjavi z letom 2008. Rak bo glavni vzrok morbiditete in mortalitete v vsaki deželi sveta. Vsepovsod bomo opazovali porast deleža raka debelega črevesa in danke, raka dojk ter raka prostate, v najrazvitejših deželah tudi raka pljuč pri ženskah. Incidenca raka želodca in raka materničnega vratu bosta v upadanju, prav tako pa tudi rak pljuč pri moških v razvitih deželah (2).
Keywords: rak požiralnika, rak želodca, značilnosti
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 3190; Downloads: 810
.pdf Full text (506,26 KB)

3873.
Zdravljenje lokoregionalno napredovalega karcinoma požiralnika
Jasna But-Hadžić, Marko Bitenc, 2014, published professional conference contribution

Abstract: V prispevku predstavljamo primer 67-letnega bolnika z napredovalim karcinomom srednje tretjine požiralnika, s širjenjem v zgornjo in spodnjo tretjino, v stadiju T3 N2–3M0. Kljub obsežnosti bolezni je prejel optimalno zdravljenje s predoperativno radiokemoterapijo in operacijo. Uspešen potek zdravljenja je omogočil individualen pristop, tesno sodelovanje vseh strok onkologije in uporaba novih obsevalnih tehnik.
Keywords: rak požiralnika, ploščatocelični rak, radiokemoterapija, rak prebavil
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 3405; Downloads: 866
.pdf Full text (417,38 KB)

3874.
ASCO 2009 - novosti v zdravljenju tumorjev prebavil
Vaneja Velenik, Janja Ocvirk, 2009, other component parts

Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 2615; Downloads: 696
.pdf Full text (136,21 KB)

3875.
Letni kongres Evropskega združenja za nuklearno medicino
Ivana Žagar, Barbara Vidergar-Kralj, 2004, other component parts

Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 3185; Downloads: 759
.pdf Full text (43,74 KB)

3876.
Predoperativno obsevanje pri bolnici z rakom želodca
Ajra Šečerov Ermenc, 2014, published professional conference contribution

Abstract: Pri bolnikih z neresektabilnim oz. mejno resektabilnim rakom želodca, ki nimajo razsoja bolezni, priporočamo predoperativno radiokemoterapijo, s katero poskušamo zmanjšati tumor in s tem zvišati možnost popolne odstranitve (R0 resekcija). V prispevku je prikazan primer bolnice z rakom želodca v kliničnem stadiju T4 N1 M0, ki je bila zdravljena s predoperativno radiokemoterapijo, ki ji je sledila totalna gastrektomija. Dosežen je bil zelo dober odgovor na predoperativno zdravljenje. Po operaciji je bolnica prejela še dopolnilno kemoterapijo in pet let po zaključku zdravljenja ni imela ponovitve bolezni.
Keywords: predoperativno obsevanje, rak želodca, radiokemoterapija, rak prebavil
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 3090; Downloads: 818
.pdf Full text (370,35 KB)

3877.
Neželeni učinki zdravil za sistemsko zdravljenje raka na koži
Janja Ocvirk, 2009, professional article

Abstract: Zdravljenje s citostatiki povzroča številne neželene učinke, med katerimi jih kar nekaj prizadene tudi kožo in sluznice, saj so v njih celice, ki se hitro delijo in prav na te celice citostatiki najmočneje vplivajo. Kožna toksičnost se ob zdravljenju s citostatiki lahko izraža kot sindrom roka – noga, dermatitis, eksantem, eritroderma, hiperpigmentacija. Paleta neželenih učinkov na kožo pri uporabi tarčnih zdravil pa je razen sindroma roka – noga ob multitarčnih zdravilih nekoliko drugačna. Pri uporabi zaviralcev EGFR je pogosto izražena kožna toksičnost, najpogosteje akniformni izpuščaj. Kseroze, ekceme, poke kože, teleangiektazije, spremembe nohtov in paronihijo opažamo pri nekaterih bolnikih, hiperpigmentacije kože pa so redkejše. Obvladovanje kožnih sprememb pomaga bolnikom prebroditi neželene učinke, pri čemer je izredno pomembno sodelovanje bolnikov. Kožna toksičnost je navadno obvladljiva s topično ali sistemsko uporabo zdravil, včasih pa je treba zmanjšati odmerek citostatika ali tarčnega zdravila oz. prilagoditi shemo zdravljenja. Poduk bolnikov pred zdravljenjem in hitro ukrepanje ob prvih znakih kožne toksičnosti sta ključna za uspeh.
Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 3096; Downloads: 620
.pdf Full text (464,82 KB)

3878.
3879.
3880.
Preprečevanje in zdravljenje gripe pri onkoloških bolnikih
Mojca Rajter, Tomaž Jurca, 2001, professional article

Published in DiRROS: 31.08.2018; Views: 2117; Downloads: 538
.pdf Full text (83,35 KB)

Search done in 0.85 sec.
Back to top