Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "keywords" (zatiranje) .

1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Koliko se lahko približamo željam javnosti za občutno zmanjšanje rabe pesticidov v kmetijski pridelavi in kakšne učinke prinaša uvajanje alternativnih pristopov zatiranja škodljivih organizmov?
Mario Lešnik, 2019, original scientific article

Abstract: V članku so predstavljene nekatere okoliščine odnosa javnosti do postopkov registracije in regulacije rabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v EU, zahteve po zmanjšanju porabe FFS, možnosti za zmanjšanje porabe FFS in nekateri učinki uvajanja alternativnih metod zatiranja škodljivih organizmov. Znanstveni razvoj na področju varstva rastlin je zagotovil veliko novih sredstev in metod za nekemično zatiranje ŠO, vendar uporaba le teh trenutno ne omogoča popolnega prenehanja rabe kemičnih FFS. Ena od ovir za obsežno zmanjšanje rabe kemičnih FFS je manjša ekonomska učinkovitost zatiranja ŠO z uporabo alternativnih metod in sredstev ter premajhna prilagoditev kmetijskih ekosistemov za izvedbo metod biotičnega varstva (spremembe pri obdelavi tal, v kolobarju, pri gojenju dosevkov, vzdrževanju robnih habitatov).
Keywords: pesticidi, hrana, varstvo rastlin, škodljivi organizmi, zatiranje
Published in DiRROS: 26.01.2026; Views: 111; Downloads: 23
URL Link to file

2.
Predlog optimalnega števila in lokacij kontrolno-lovnih nastav za prezimele osebke osmerozobegasmrekovega lubadarja ( Ips typographus ) v Sloveniji za leto 2026
Nikica Ogris, Marija Kolšek, 2026, other scientific articles

Abstract: Pripravili smo predlog optimalnega števila in lokacij kontrolno-lovnih nastav za prezimele osebke osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus) (nastave I. serije) za leto 2026. Pri pripravi smo sledili predlogu postopka za določitev optimalnega števila in lokacij kontrolno-lovnih nastav za osmerozobega smrekovega lubadarja. Predlagamo, da se nastave I. serije v letu 2026 položi na 107 lokacijah.
Keywords: gozdovi, varstvo gozdov, kontrolno-lovne nastave, postopek optimizacije, osmerozobi smrekov lubadar, Ips typographus, smreka, Picea abies, spremljanje, monitoring, zatiranje
Published in DiRROS: 09.01.2026; Views: 184; Downloads: 67
.pdf Full text (901,83 KB)
This document has many files! More...

3.
Predlog optimalnega števila in lokacij kontrolno-lovnih nastav za prezimele osebke osmerozobegasmrekovega lubadarja ( Ips typographus ) v Slovenijiza leto 2025
Nikica Ogris, Marija Kolšek, 2025, other scientific articles

Abstract: Pripravili smo predlog optimalnega števila in lokacij kontrolno-lovnih nastav za prezimele osebke osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus ) (nastave I. serije) za leto 2025. Pri pripravi smo sledili predlogu postopka za določitev optimalnega števila in lokacij kontrolno-lovnih nastav za osmerozobega smrekovega lubadarja. Predlagamo, da se nastave I. serije v letu 2025 položi na88 lokacijah.
Keywords: gozdovi, varstvo gozdov, kontrolno-lovne nastave, postopek optimizacije, osmerozobi smrekov lubadar, Ips typographus, smreka, Picea abies, spremljanje, monitoring, zatiranje
Published in DiRROS: 17.01.2025; Views: 678; Downloads: 405
.pdf Full text (565,37 KB)
This document has many files! More...

4.
Ogorčica Xiphinema index Thorne & Allen, 1950, prenašalec virusa pahljačavosti listov vinske trte
Julija Polanšek, Stanislav Trdan, Saša Širca, 2024, original scientific article

Abstract: Virusi na rastlinah povzročajo veliko gospodarsko škodo, saj je zdravljenje okuženih trt praktično nemogoče v poznejši fazi rasti, ali pa so uveljavljeni postopki precej dolgotrajni, prav tako proti virusom trenutno ni učinkovitega pripravka ali ukrepa. Med očem skrite prenašalce virusov spadajo tudi ogorčice – majhni organizmi , ki lahko skupaj z virusi povzročajo velike izgube pridelka. Med takšne ogorčice spada tudi vrsta Xiphinema index. Je glavni prenašalec virusa pahljačavosti listov vinske trte (Grapevine fanleaf virus, GFLV). Vinska trta je glavni gostitelj te rastlinsko-parazitske ogorčice. S svojim značilnim dolgim cevastim bodalom – stiletom prodre in se prehranjuje na mladih koreninicah. Okužba vinske trte z GFLV iz rodu Nepovirus vodi v postopno izrojevanje vinske trte in pozneje v gospodarsko nekonkurenčnost vinograda. Obvladovanje okužb z GFLV v vinogradih je večinoma omejeno na obvladovanje ogorčice X. index, ki pa je izjemno težavno, predvsem zaradi njihove relativno dolge življenjske dobe in prostorske razporeditve v tleh. Kot najbolj učinkovita ukrepa sta se izkazala kolobarjenje na zemljišču, kjer se pojavlja ta ogorčica in praha, a sta ta pristopa ekonomsko neprivlačna, saj je za ta ukrep potrebno pustiti zemljišče pred ponovno zasaditvijo novega vinograda brez vinske trte za več let. V prihodnosti je potrebno pozornost posvetiti področju razvoja novih, okolju prijaznejših in učinkovitejših pristopov obvladovanja virusonosnih ogorčic X. index in nadomestiti uporabo nematocidov
Keywords: rastlinsko-parazitske ogorčice, Xiphinema indeks, nepovirusi, Vitis spp., GFLV, biotično zatiranje
Published in DiRROS: 31.12.2024; Views: 635; Downloads: 341
.pdf Full text (633,19 KB)
This document has many files! More...

5.
Učinkovitost zatiranja invazivne tujerodne vrste navadne barvilnice : poraba časa in potencialne izboljšave pri negi mladja
Peter Smolnikar, Urban Žitko, Marija Kolšek, Matevž Triplat, 2024, original scientific article

Abstract: V svetu invazivne tujerodne vrste rastlin (ITVR) povzročajo mnoge spremembe v okolju. Za zatiranje ITVR je znanih precej metod, primernost posamezne in posledično tudi uspešnost pa sta odvisni od vsakega primera posebej – predvsem od cilja, ki ga želimo doseči z zatiranjem. V študiji smo spremljali zatiranje navadne barvilnice v okviru nege mladja, tj. z rezjo pri tleh. Študija je potekala na objektu s površino 2,82 ha, dela so izvajali trije delavci. Cilji študije so bili ugotoviti porabo časa na površino in pridobiti manjkajoča znanja na področju izvajanja dodatnih ukrepov pri negi mladja. V povprečju so delavci za en hektar obžetve potrebovali 18,8 ure produktivnega časa. Po simulaciji študije na osemurni delavnik faktor neproduktivnega časa znaša 1,39 (σ = 0,053) in je nižji od priznanega državnega faktorja neproduktivnega časa (1,58) za sečnjo. Pri interpretaciji rezultatov je potrebna previdnost, ker so pri kratkotrajnih (manj obsežnih) študijah pogosto podcenjeni faktorji neproduktivnega časa. Teoretični izračun, ki temelji na linearni regresiji podatkov, kaže, da je za obžetev enega hektara v celoti potrebno okrog dvaindvajset ur. Kljub že tako nizkemu faktorju neproduktivnega časa je še rezerva za optimizacijo delovnega procesa, vendar so za to potrebne dolgotrajnejše in obsežnejše študije časa.
Keywords: gozdarstvo, invazivne rastline, zatiranje, nega pomladka, časovna študija, Phytolacca americana
Published in DiRROS: 24.07.2024; Views: 990; Downloads: 348
.pdf Full text (449,80 KB)

6.
7.
8.
9.
10.
Search done in 0.21 sec.
Back to top