Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "keywords" (vpliv na %C5%BEu%C5%BEelke) .

11 - 20 / 32
First pagePrevious page1234Next pageLast page
11.
12.
13.
Pregled prilagajanja rabe prostora rjavega medveda (Ursus arctos) na antropogene motnje
Maja Mohorović, Miha Krofel, Klemen Jerina, 2017, original scientific article

Abstract: Za dolgoročno varstvo velikih zveri je pomembno razumevanje mehanizmov njihovega prilagajanja na prisotnost človeka, vključno z antropogenimi spremembami prostora. Rjavi medved (Ursus arctos) je za tovrstne raziskave zaradi holarktične razširjenosti in pojavljanja v različnih okoljih dobra modelna vrsta. S pregledom raziskav s celotnega območja razširjenosti vrste v svetu smo preučevali, kako medvedi prilagajajo rabo prostora intenziteti človekovih posegov v prostor. Medved se v splošnem antropogenim strukturam izogiba, še posebej stalno poseljenim območjem in močneje obremenjenim prometnicam. Zaznali smo tudi trend, da se medvedi na območjih z večjo gostoto prebivalstva pogosteje izogibajo antropogenim strukturam. Primerjava med Evropo in Severno Ameriko je nakazala večje izogibanje medvedov urbanim površinam v Evropi, pri drugih tipih antropogenih struktur pa so bile razlike med kontinentoma majhne. Pri primerjavi študij je vendarle potrebna previdnost, saj je večina obravnavanih raziskav temeljila na ugotavljanju relativne rabe prostora (t.j. raba glede na razpoložljivo), statistike absolutne rabe pa niso dovolj pogosto podane. Za ovrednotenje dejanske razlike v rabi prostora posameznih populacij medvedov iz okolij z različno stopnjo antropogenih motenj zato predlagamo analizo surovih podatkov.
Keywords: Ursus arctos, rjavi medved, antropogeni dejavniki, vpliv človeka, posegi v prostor, gostota prebivalstva, prometnice, Evropa, Severna Amerika
Published in DiRROS: 25.10.2017; Views: 5486; Downloads: 3183
.pdf Full text (2,76 MB)
This document has many files! More...

14.
Problem selektivnosti sintetičnih feromonov za obvladovanje podlubnikov
Roman Pavlin, 1991, original scientific article

Keywords: škodljivci, gozd, pasti, gozdni škodljivec, feromon, sintetični feromon, podlubnik, vpliv na žuželke, varstvo gozda
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4745; Downloads: 2017
.pdf Full text (2,41 MB)

15.
Računalniška aplikacija za oceno socialnoekonomskih in okoljskih vplivov povečane rabe lesne biomase - primerjava rezultatov med izbranima regijama v Sloveniji in na Hrvaškem
Nike Krajnc, Julije Domac, 2005, original scientific article

Abstract: Lesna biomasa je pomemben obnovljiv vir energije, ki ima lahko številne pozitivne socialno-ekonomske in okoljske vplive. V članku želimo predstaviti novo računalniško aplikacijo za oceno 15 socialno-ekonomskih in okoljskih vplivov povečane rabe lesne biomase. Računalniška aplikacija omogoča ločeno oceno vplivov glede na mesto nastanka v tehnološki verigi pridobivanja, predelave in rabe lesne biomase. Predlagana aplikacija omogoča oceno jakosti naslednjih socialno-ekonomskih in okoljskih vplivov: nova delovna mesta, povečan prihodek v regiji, dodatne aktivnosti na kmetijah, zmanjševanje nezaposlenosti, povečana samooskrba z energijo, povečani javni dohodki v regiji. Med pomembnejše in hkrati z aplikacijo merljive okoljske vplive sodijozmanjševanje emisij CO2, zmanjševanje stroškov odlaganja odpadkov, vplivna rabo lesnih ostankov, prispevek h gospodarjenju z gozdovi ter vpliv narabo druge lesne biomase v regiji. Izračun novih delovnih mest je razdeljen na neposredna, posredna in inducirana delovna mesta. Računalniška aplikacija je bila preizkušena v izbrani regiji v Sloveniji in na Hrvaškem.
Keywords: lesna biomasa, obnovljivi viri, energija, socialno-ekonomski vpliv, okoljski vpliv
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3916; Downloads: 1738
.pdf Full text (473,29 KB)

16.
17.
Pokrajinsko-ekološka presoja ranljivosti gozda
Andreja Ferreira, 2000, original scientific article

Abstract: Članek obravnava ranljivost gozda, ki naj bi predstavljala eno od osnov pri usmerjanju posegov v gozdni prostor. Izdelali smo dva modela za oceno ranljivosti gozda. Osnovo predstavlja model, ki sloni na pokrajinsko-ekološkem vrednotenju gozda. Gozd je najbolj kompleksen pokrajinsko-ekološki element in v močni soodvisnosti od vseh ostalih dejavnikov, kar naj bi prišlo do izraza prav s pokrajinsko-ekološko presojo. Zaradi možnosti za primerjavo rezultatov smo oblikovali še model, ki izhaja iz kriterijev za oceno gozdnih funkcij.
Keywords: ranljivost gozda, funkcija gozda, pokrajinsko-ekološka regionalizacija, metodologija, avtocesta, vpliv na gozd, presoja vplivov
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4258; Downloads: 1814
.pdf Full text (1,75 MB)

18.
19.
Vzajemnost fiziografskih dejavnikov in vegetacije ter rabe prostora na Kočevskem
David Hladnik, 2002, original scientific article

Keywords: raba prostora, vegetacijska karta, fiziografski dejavnik, medsebojni vpliv, GIS, Kočevska, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4427; Downloads: 1977
.pdf Full text (1,35 MB)

20.
Search done in 0.22 sec.
Back to top